Iz trditev ni mogoče razbrati, da naj bi deklica umrla zaradi toženkinega ravnanja. Zastavlja pa se vprašanje, kakšna je pravna razlika med prekinitvijo nosečnosti, ker plod ne bo razvil bistvenega za življenje, in smrtjo, ker otrok nima razvitih bistvenih življenjskih funkcij.
Sodišče bo moralo v novem postopku najprej rešiti ugovor zastaranja glede na to, kdaj je tožeča stranka izvedela za možnost strokovne napake (subjektivni rok). Če bo ugovor neutemeljen, s strankama razpravljati in ugotoviti ali tožeča stranka uveljavlja pravno priznano škodo. Nato pa ugotoviti, če je bilo mogoče v času, ko je nosečnost spremljala tožena stranka, z ustreznimi preiskavami upoštevaje glede na takratno medicinsko doktrino, strokovne standarde in razvitost zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji ugotoviti bolezni otroka in tožeči stranki omogočiti odločitev.
Komisija za preizkus ocene ne bi smela vrniti zahteve za preizkus ocene na prvo stopnjo oziroma naložiti delodajalcu, da javnega uslužbenca ponovno oceni, temveč je bila dolžna sama določiti oceno tožnika. Peti odstavek 17.a člena ZSPJS namreč določa, da je odločitev komisije dokončna, kar pomeni, da komisija za preizkus ocene mora odločiti o oceni tako, da oceno ali spremeni ali oceno potrdi (meritorna odločitev), ne pa da razveljavi odločitev odgovorne osebe ter oceno razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje. To pravno stališče potrjuje določba šestega odstavka 17.a člena ZSPJS, ki določa, da je veljavna ocena tista, ki jo določi komisija, torej gre lahko le za meritorno odločitev, kar pa v konkretnem primeru ni bilo.
Zoper oceno komisije lahko javni uslužbenec uveljavlja sodno varstvo v skladu z zakoni, ki urejajo delovna razmerja (7. odstavek 17.a člena ZSPJS). Ker je šlo pri toženi stranki za napačno ravnanje komisije za preizkus ocene tožene stranke, je imel tožnik pravni interes za vodenje predmetnega spora, saj mu pravni interes za izpodbijanje sklepa dajeta določili petega in šestega odstavka 17.a člena ZSPJS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057329
OZ člen 131. ZPP člen 243.
dokaz z izvedencem – strokovno znanje – dvom v pravilnost izvedenskega mnenja – krivdna odškodninska odgovornost – opustitev dolžne skrbnosti
Kadar pa je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, to izvede dokaz z izvedencem (243. člen ZPP). V konkretnem primeru je bilo na vprašanje, ali je sečnja potekala pravilno, mogoče odgovoriti le ob ustreznem strokovnem znanju, torej z izvedbo dokaza z izvedencem. Izpovedbi pritožnika in priče B. P., ki sicer ima izkušnje s sečnjo, zato v nobenem primeru ne bi mogli nadomestiti mnenja izvedenca in ga, sami po sebi, tudi ne moreta izpodbiti. Lahko bi sicer vzbudili dvom v njegovo pravilnost, vendar pa v konkretnem primeru do tega ni prišlo.
Temeljno načelo odškodninskega prava, je da odškodnina ne sme presegati škode. Leasingodajalec tako zaradi razdrtja pogodbe ne sme biti v boljšem položaju od tistega, v katerem bi bil, če do razdrtja pogodbe ne bi prišlo. Zato je pravilen zaključek, da tožeča stranka ni upravičena do odškodnine iz razloga nevrnjenega predmeta leasinga, saj bi bila s tem neupravičeno obogatena glede na to, da ji je bila že priznana odškodnina kot pozitiven pogodbeni interes.
Tožnik je kršil 4. točko člena 123/2 ZJU, ker je prekoračil pravice in odgovornosti iz delovnega razmerja s tem, da je zlorabil pooblastilo za nadomeščanje nadrejene delavke tako, da je z dopisom sam reševal in odločal o svojih kadrovskih zadevah (podal je mnenje glede svoje premestitve na drugo PU, s katerim je odgovoril na svojo vlogo). Zato je tožena stranka tožniku utemeljeno izrekla disciplinski ukrep denarne kazni v višini 20 % tožnikove plače za polni delovni čas, izplačane v mesecu, v katerem je tožnik storil težjo disciplinsko kršitev.
Spisovno gradivo izkazuje, da storilec na dan izdaje izpodbijanega sklepa ni imel več veljavnega vozniškega dovoljenja, saj mu je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru EPVD 148/2014, z dne 17. 12. 2014, ki je postal pravnomočen 30. 12. 2014, preklicana odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, odložena storilcu s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru EPVD 148/2014, z dne 11. 11. 2014 (ta sklep Okrajnega sodišča v Mariboru torej ni v nobeni povezavi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru PR 928/2014, z dne 4. 11. 2014, o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja storilcu, kot to napačno izpostavlja pritožba). Zaradi navedenega je odločitev prvostopnega sodišča z izpodbijanim sklepom vsebinsko pravilna, ker niso podani pogoji za začasen odvzem vozniškega dovoljenja storilcu v skladu s 113.a členom ZP-1.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 99, 99/9, 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - mala tatvina
Tožena stranka je tožnici (zaposleni na delovnem mestu dietni kuhar) izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnici je očitala, da je s sodelavcem iz kuhinje odnesla določene stvari z namenom njihove odsvojitve. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da med strankama ni bilo sporno, da je tožnica s sodelavcem odnesla iz kuhinje določene stvari. Sodišče prve stopnje bo moralo izvesti predlagane dokaze glede na dokazne predloge pravdnih strank in na podlagi navedenega sprejeti dokazno oceno, upoštevaje dokazno breme tožene stranke.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073514
ZGD člen 253, 253/1, 258, 270, 270/2, 274, 279. ZPP člen 8, 243.
odškodninska odgovornost predsednice uprave in predsednika nadzornega sveta – nadzorni svet – prenos pristojnosti – izplačilo nagrad članom uprave – kršitev kogentnih določil ZGD o pristojnosti nadzornega sveta – predpostavke odškodninske odgovornosti – nedopustna škoda – načelo proste presoje dokazov – načelo ekonomičnosti postopka – nepotreben dokaz z izvedencem
Ni sprejemljivo stališče, da lahko nadzorni svet prenese svoje pristojnosti na predsednika nadzornega sveta, še toliko manj na predsednico uprave.
Škoda bi bila podana samo, če bi se izkazalo, da dejansko izplačane nagrade po višini presegajo nagrade, ki bi bile izplačane, če bi o posameznih nagradah odločal nadzorni svet po predpisanem postopku v skladu z merili iz pogodb o zaposlitvi in iz 253. člena ZGD.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073499
URS člen 26. ZPP člen 286, 315, 337, 337/1.
vmesna sodba – učinki vmesne sodbe v odškodninskih sporih – odškodninska odgovornost lokalne skupnosti – protipravnost – več možnih razlag zakona – konkurenca različnih vrst škod – namen 286. člena ZPP – nedovoljeni informativni dokazi – trditveno in dokazno breme
Napačna uporaba materialnega prava s strani organa, ki je sicer dolžan pravilno uporabljati materialno pravo, sama po sebi še ne izkazuje protipravnosti kot elementa civilnega delikta.
Vmesna sodba pomeni prekluzijo vseh ugovorov v zvezi s podlago odškodninskega zahtevka tudi glede obstoja škode in vzročne zveze.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. ZOdv člen 65. ZS člen 3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – izvršilni naslov – odločba disciplinske komisije Odvetniške zbornice Slovenije – izvršljivost terjatve – neenotna sodna praksa – vezanost sodnika na ustavo in zakon
Ločiti je treba izvršljivost kot lastnost listine, ki omogoča prisilno izvršitev terjatve, ki je v njej ugotovljena (bodisi v sodnem bodisi v upravnem postopku), od izvršljivosti kot lastnosti terjatve, pri čemer je pogoj za sodno izvršljivost terjatve, da je ta ugotovljena v izvršilnem naslovu. V kolikor izvršljiva listina ni hkrati tudi izvršilni naslov, samo dejstvo, da je pravnomočna in izvršljiva, na dovolitev sodne izvršbe ne more vplivati. Za sodno izvršbo je potrebna izrecna zakonska določba, ki daje posamezni odločbi lastnost izvršilnega naslova, odločbi disciplinskega organa Odvetniške zbornice Slovenije pa te lastnosti ne daje noben predpis, tako da taka odločba ne more biti podlaga za sodno izvršbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0083536
SZ člen 159, 159/1, 159/2. SZ-1 člen 91.
sklenitev najemne pogodbe – bistvene sestavine najemne pogodbe – plačilo najemnine – teorija realizacije – imetnik stanovanjske pravice
Teorijo o realizaciji je mogoče uporabiti, če se stranki ustno dogovorita (izrazita volji) o sklenitvi pogodbe. Zgolj z uporabo stanovanja in plačevanjem zanjo ni prišlo do sklenitve najemne pogodbe.
Po uveljavitvi SZ nihče ni mogel izgubiti do dneva uveljavitve SZ že pridobljenega statusa imetnika stanovanjske pravice zaradi okoliščin, ki so po ZSR imele za posledico odpoved ali prenehanje stanovanjskega razmerja, nastopile pa so po uveljavitvi SZ.
ZGD-1 člen 7, 7/1, 8, 8/1, ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/7-1. ZFPPod člen 12, 13.
kapitalska družba – spregled pravne osebnosti – sklepčnost tožbe – odgovornost družbenikov za obveznosti družbe – zloraba družbe – oškodovanje upnikov – aktivno ravnanje družbenika – odsvojitev poslovnega deleža – jamčevalni spregled pravne osebnosti – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – aktivni družbeniki
Zloraba družbe predpostavlja aktivno ravnanje družbenika.
Odsvojitev poslovnega deleža vpliva na lastninsko strukturo družbe, ne pa na njeno premoženje.
Toženčeve zlorabe družbe v nobenem primeru ne more predstavljati ravnanje družbe (njenih družbenikov) po tistem, ko je toženec poslovni delež že odslovil.
plačilo razlike plače - stimulacija - plača - plačilo za delo
Iz tožničinih plačilnih list je razvidno, da je tožnica vsak mesec v določenem obdobju prejemala stimulacijo. To dejstvo pritrjuje navedbam tožnice, da je med njo in toženo stranko obstajal dogovor o plačilu dela plače za delovno uspešnost. Dejstvu, da je tožnici pripadal del plače za delovno uspešnost pa pritrjuje tudi ravnanje tožene stranke, ki je tožnici ta del plače mesečno redno obračunavala in izplačevala v obdobju 2 let in pol pred vtoževanim obdobjem. Ker je tudi iz izpovedbe zakonitega zastopnika tožene stranke razvidno, da je bila stimulacija tožnice odvisna od vsakomesečne ocene tožničinega dela (torej od ocene njene delovne uspešnosti) je sodišče prve stopnje vsaj preuranjeno zaključilo, da tožnica do dela plače iz naslova delovne uspešnosti v vtoževanem obdobju ni upravičena.
povrnitev stroškov v nepravdnem postopku – krivdno načelo
V nepravdnem postopku zaradi ureditve razmerij med solastniki interes nasprotnega udeleženca, ki sicer obstaja – da bi se razmere pri uporabi solastne nepremičnine uredile – ni bil uresničen. Neuspešna (zavrnjena) zahteva za sodno varstvo je okoliščina, zaradi katere uporaba določila o tem, da udeleženci krijejo vsak svoje stroške postopka, ne pride v poštev. Odločiti je potrebno po krivdnem načelu – udeleženec, ki stroške povzroči po svoji krivdi ali nastanejo po naključju, ki se je njemu primerilo, jih je dolžan drugemu udeležencu povrniti.
razmerja med starši in otroki – preživljanje mladoletnega otroka – določitev višine preživnine – potrebe preživninskega upravičenca
Preživljanje otroka je zakonska dolžnost roditeljev, ki je omejena na njihove sposobnosti in zmožnosti. Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, izobraževanja, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Otrokove potrebe je treba upoštevati kot celoto, pri tem pa ne gre za matematični izračun, temveč za oceno.
ZFPPIPP člen 466, 486. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 1, 2, 3. Uredba Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 člen 1, 16. Zakon o financijskom poslovanju i predstečajnoj nagodbi člen 3, 3/11, 70.
postopki zaradi insolventnosti z mednarodnim elementom - učinki hrvaške prisilne poravnave - priznanje tuje sodne odločbe
Načeloma sklepi, sprejeti v tujih insolvenčnih postopkih, to pa je tudi predstečajna nagodba, katere namen je vzpostavitev likvidnosti in solventnosti dolžnika (glej 11. točko 3. člena Zakona o financijskom poslovanju i predstečajnoj nagodbi), učinkujejo na ozemlju Republike Slovenije le v primeru in pod pogoji, kot to določa ZFPPIPP. Šele s priznanjem tuje sodne odločbe nastanejo učinki tujega insolvenčnega postopka tudi na ozemlju Republike Slovenije za insolventnega dolžnika in tudi za njegovo premoženje.
V tej zadevi tudi ni mogoče uporabiti določb oddelka 8.7 ZFPPIPP, ki določa posebna pravila za postopke zaradi insolventnoseti z elementom države članice.
Hrvaška je v prilogi A, velja pa tudi za prilogo B, določila, da je s postopki v primeru insolventnosti iz 1. člena razumeti stečajni postopek, zato imajo le sklepi, izdani v tem (stečajnem) postopku, neposredni pravni učinek.
nepremoženjska škoda - objektivno in subjektivno žaljivo komentiranje osebnosti - protipravnost - odgovornost komentatorja spletnega portala - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - nedopustno poseganje v osebno in strokovno integriteto - ugovor zastaranja
Spornih komentarjev tudi ni mogoče oceniti zgolj kot kritično mnenje o delu tožnice, ki ga je tožnica dolžna trpeti, saj so ti prešli v žaljivo komentiranje tožničine osebnosti (zelo samovšečna, nesramna, strokovno niti ni podkovana ...). Tudi ne gre zgolj za mnenje, saj vsebine izražajo žaljivo oceno, tako o osebnosti tožnice, kot o njenem delu. Sporni komentarji tožnici neupravičeno odrekajo spoštovanje in ji jemljejo ugled, s čemer nedopustno posegajo v njeno osebno in strokovno integriteto, s tem pa tudi v njeno čast in dobro ime.
Tožnik je tožbo za plačilo poravnanega zneska (neizplačan del regresa) umaknil takoj, ko je tožena stranka dolgovani znesek plačala. Zato je tožena stranka na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP dolžna tožniku povrniti stroške, nastale z vložitvijo tožbe.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 5, 22, 25, 26. ZPP člen 22, 22/2.
krajevna pristojnost - krajevna nepristojnost - izključna krajevna pristojnost - izrek o krajevni nepristojnosti po uradni dolžnosti - predhodni preizkus tožbe - izključna pristojnost - preizkus pristojnosti in dopustnosti - uredba Bruselj I
Ker je sodišče že opravilo predhodni preizkus tožbe, se ne more več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo – domneva umika pritožbe – neplačilo sodne takse – pomota pri nakazilu dolgovanega zneska – zamuda s plačilom neznatnega dela sodne takse – pravica do pritožbe
Stališče izpodbijanega sklepa, da je ta procesna predpostavka izpolnjena le, če je taksa plačana v celoti, je sicer pravilno in skladno z ustaljeno sodno prakso. V obravnavanem primeru pa bi bilo njegovo dosledno upoštevanje vendarle prestrogo. Tožnica je namreč v pritožbi dovolj prepričljivo pojasnila, da je bilo delno neplačilo takse (0,40 EUR od 50,40 EUR) izključno posledica njene pomote pri nakazilu dolgovanega zneska. Neplačani del takse (0,40 EUR) je zanemarljiv, za povrh pa je tožnica razliko poravnala takoj, ko je izvedela za svojo pomoto. Ker je bila torej taksa za pritožbo nazadnje plačana v celoti, bi sodišče s sklicevanjem na zakonsko domnevo umika pritožbe zaradi zamude s plačilom neznatnega dela sodne takse nesorazmerno poseglo v strankino ustavno varovano pravico do pritožbe. Za tako strogo obravnavanje stranke, ki se plačilu sodne takse sploh ni upirala, ni nobene potrebe.