PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073514
ZGD člen 253, 253/1, 258, 270, 270/2, 274, 279. ZPP člen 8, 243.
odškodninska odgovornost predsednice uprave in predsednika nadzornega sveta – nadzorni svet – prenos pristojnosti – izplačilo nagrad članom uprave – kršitev kogentnih določil ZGD o pristojnosti nadzornega sveta – predpostavke odškodninske odgovornosti – nedopustna škoda – načelo proste presoje dokazov – načelo ekonomičnosti postopka – nepotreben dokaz z izvedencem
Ni sprejemljivo stališče, da lahko nadzorni svet prenese svoje pristojnosti na predsednika nadzornega sveta, še toliko manj na predsednico uprave.
Škoda bi bila podana samo, če bi se izkazalo, da dejansko izplačane nagrade po višini presegajo nagrade, ki bi bile izplačane, če bi o posameznih nagradah odločal nadzorni svet po predpisanem postopku v skladu z merili iz pogodb o zaposlitvi in iz 253. člena ZGD.
Iz trditev ni mogoče razbrati, da naj bi deklica umrla zaradi toženkinega ravnanja. Zastavlja pa se vprašanje, kakšna je pravna razlika med prekinitvijo nosečnosti, ker plod ne bo razvil bistvenega za življenje, in smrtjo, ker otrok nima razvitih bistvenih življenjskih funkcij.
Sodišče bo moralo v novem postopku najprej rešiti ugovor zastaranja glede na to, kdaj je tožeča stranka izvedela za možnost strokovne napake (subjektivni rok). Če bo ugovor neutemeljen, s strankama razpravljati in ugotoviti ali tožeča stranka uveljavlja pravno priznano škodo. Nato pa ugotoviti, če je bilo mogoče v času, ko je nosečnost spremljala tožena stranka, z ustreznimi preiskavami upoštevaje glede na takratno medicinsko doktrino, strokovne standarde in razvitost zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji ugotoviti bolezni otroka in tožeči stranki omogočiti odločitev.
kupoprodajna pogodba – prodaja nepremičnine – plačilo kupnine – dodatna dela – povečana stanovanjska površina – trditveno in dokazno breme – dokazovanje
Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče obrnilo dokazno breme tako, da je obveznost dokaza, da tožeča stranka toženi stranki ne dolguje ničesar, naložilo toženi stranki. Toženi stranki je (pravilno) naložilo le breme dokazovanja dogovora o plačilu razlike v stanovanjski površini, in posledično obstoja dolga na strani tožeče stranke iz naslova neplačane kupnine na račun zatrjevane povečane stanovanjske površine.
Vzrok škode je v nedopustnem (malomarnem) ravnanju izkušenega delavca druge toženke, ko ta ni z zadostno pazljivostjo zapeljal vozila v avtopralnico oziroma ni že pred tem zavrnil pranja vozila, ker ni ugotovil, da bi lahko bilo preširoko in je ravnal tako kot običajno, a pri tem povzročil nastanek škode, ki se kaže v poškodovanosti platišč.
URS člen 15, 15/3, 15/4. ZKP člen 18, 18/2, 149a, 149a/1, 149b, 155, 155/1. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3.
ugotavljanje dovoljenosti dokaza – izločitev dokazov – vrednotenje podatkov, pridobljenih z ukrepom po 149.b členu ZKP – pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju – hramba prometnih podatkov – ekskluzijsko pravilo – načelo sorazmernosti – prikriti preiskovalni ukrepi – odreditev – utemeljeni razlogi za sum – tajno opazovanje – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Pri presoji, ali so bile ustavne pravice obtoženca kakorkoli prizadete z uporabo prometnih podatkov, ki so bili pridobljeni na podlagi ukrepa iz 149.b člena ZKP, je skladno z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-65/13 z dne 3. 7. 2014, ki je razveljavilo določbe 162. do 169. člena ZEKom-1, potrebno izhajati iz teže očitanih kaznivih dejanj ter z upoštevanjem načela sorazmernosti in nujnosti pogojev.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodba sodišča prve stopnje razloge o višini prisojene terjatve ima. Ali ti razlogi obenem predstavljajo vse relevantne odločilne razloge, pa je odvisno od tega, kateri razlogi sploh so pravno odločilni za preizkus odločitve o višini prisojene terjatve. Slednje je odvisno od tega, kaj je materialnopravna podlaga vtoževane terjatve.
Pogodba o zaposlitvi med tožnikom in toženo stranko je bila sklenjena za določen čas od 14. 1. 2013 do vključno 13. 1. 2014. Sporna aneksa se nanašata zgolj na napotilo na delo v tujino v obdobju trajanja osnovne pogodbe o zaposlitvi za določen čas v času od 14. 1. 2013 do 17. 3. 2013. Zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam tožnika, da je sklenil delovno razmerje po obeh aneksih v Mariboru. Tožnik je namreč sklenil delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi v Kranju. Oba aneksa urejata le delo v tujini na posameznih projektih, ni pa šlo za novo sklenitev delovnega razmerja. Zato je za odločanje v zadevi krajevno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Zunanji oddelek v Kranju in ne Delovno sodišče v Mariboru.
ZSReg člen 31, 31/1, 35, 35/4. ZGD-1 člen 507, 510, 510/2.
predlog za vpis spremembe – vročitev predloga subjektu vpisa – nestrinjanje s predlogom – možnost izjave – smrt zastopnika družbe – imenovanje novega zastopnika – odločanje skupščine družbenikov – navadna večina
Sodišče prve stopnje bi moralo predlog vročati subjektu vpisa, ker ima ta možnost izjave, da s predlogom ne soglaša.
Za imenovanje novega zastopnika, v primeru smrti s pogodbo imenovanega zastopnika, ni potrebna tista večina glasov, ki je potrebna za spremembo družbene pogodbe – nov zastopnik se imenuje z navadno večino na skupščini.
SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0063990
OZ člen 62, 62/3. ZSReg člen 36, 41, 41/1, 41/2, 41/3, 41/4, 43, 43/1, 43/5.
izstop iz zavoda – konkludentna dejanja – tožba na ugotovitev ničnosti vpisa – samostojno pravno sredstvo – rok za vložitev tožbe – materialni prekluzivni rok – iztek roka na nedeljo – smiselna uporaba določb OZ – dela prosti dnevi – ugotovitev ničnosti spremembe ustanovitvene pogodbe – pasivna stvarna legitimacija – postopek predložitve listine registrskemu sodišču
Tožba za ugotovitev ničnosti vpisa je samostojno pravno sredstvo, ki ni pogojena s predhodno vložitvijo pritožbe.
Rok za vložitev tožbe na ugotovitev ničnost vpisa je materialni prekluzivni rok, zato je potrebno, ob izostanku specialnih določb o teku rokov v Zakonu o zavodih in ZSReg, uporabiti določbe OZ.
ZPDPD ne določa dni, ko se po zakonu ne dela (to niti ni njegov namen), pač pa določa (državne, verske, kulturne) praznike, katerih praznovanje omogoči in obeleži tako, da jih določi kot dela proste dneve. To pa ne pomeni, da so to edini dela prosti dnevi. Eden takih dni, ko se po splošnem prepričanju ne dela, je tudi nedelja.
Iz zavoda z molkom ali s konkludentnimi dejanji ni mogoče izstopiti. Izjema bi veljala le, če bi bilo to izrecno dogovorjeno (torej v soglasju s tožečo stranko) ali predpisano.
Tožeča stranka je uveljavljala ničnost pravnega posla, v konkretnem primeru spremembe ustanovitvene pogodbe. V takem primeru pa je potrebno upoštevati splošna pravila procesnega prava o stvarni legitimaciji pravdnih strank. V 17. točki Pogodbe o ustanovitvi zavoda je določeno, da lahko ustanovitveno pogodbo spremenijo ali dopolnijo le ustanovitelji. Tožbo na ničnost spremembe ustanovitvene pogodbe bi zato morala tožeča stranka uveljavljati nasproti tistim ustanoviteljem, ki so dne 22. 3. 2011 sodelovali pri njeni spremembi, ne pa proti zavodu, oziroma sedaj gospodarski družbi. Ali povedano drugače; tožena stranka po materialnem pravu ni subjekt, ki bi bila pasivno stvarno legitimirana v pravdi za ugotovitev ničnosti spremembe ustanovitvene pogodbe.
Pri predložitvi spremembe ustanovitvene pogodbe v sodni register gre za t. i. postopek predložitve listine registrskemu sodišču. Za takšne postopke pa tožba na ugotovitev ničnosti vpisa iz 41. člena ZSReg ni predvidena.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba grafične dejavnosti člen 17.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - kriteriji za razreševanje presežnih delavcev
Tožnica je bila v ocenjevalnem obdobju do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v vsakem mesecu pretežno v bolniškem staležu. V tem času je izrabila tudi 30 dni letnega dopusta. Zato tožničina ocena delovne uspešnosti v spornem času ni verodostojna. V tej zvezi kriterij delovne uspešnosti iz 17. člena KP dejavnosti v primerjavi z ostalimi delavci na delovnem mestu strojno zgibanje I ni bil uporabljen pravilno. Tožena stranka namreč skladno z dokaznim bremenom ni predložila nobenih podatkov o tem, koliko časa je bila tožnica v ocenjevalnem obdobju odsotna z dela, niti ni predložila podatkov o njeni delovni uspešnosti iz časa pred tem obdobjem, zaradi česar ni bila deležna objektivnega in poštenega postopka ocenjevanja delovne uspešnosti. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Spisovno gradivo izkazuje, da storilec na dan izdaje izpodbijanega sklepa ni imel več veljavnega vozniškega dovoljenja, saj mu je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru EPVD 148/2014, z dne 17. 12. 2014, ki je postal pravnomočen 30. 12. 2014, preklicana odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, odložena storilcu s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru EPVD 148/2014, z dne 11. 11. 2014 (ta sklep Okrajnega sodišča v Mariboru torej ni v nobeni povezavi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru PR 928/2014, z dne 4. 11. 2014, o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja storilcu, kot to napačno izpostavlja pritožba). Zaradi navedenega je odločitev prvostopnega sodišča z izpodbijanim sklepom vsebinsko pravilna, ker niso podani pogoji za začasen odvzem vozniškega dovoljenja storilcu v skladu s 113.a členom ZP-1.
Dejstvo, da predčasnega odpusta s prestajanja zaporne kazni, o katerem odloči direktor zavoda, ni mogoče preklicati, ne pomeni, da je obsojenec z dnem predčasnega odpusta kazen tudi prestal. Kazen se izteče z dnem, ko bi bila prestana v primeru, če predčasnega odpusta ne bi bilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082477
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2. OZ člen 943.
kasko zavarovanje – zavarovalni primer – tatvina vozila – vrednost odtujenega vozila – merila eurotax – konkretizirano prerekanje dejstev – izplačilo zavarovalnine – tek zamudnih obresti – trditveno breme – neprerekane trditve
Toženka je navedla le, da “iz previdnosti predlaga izvedenca avtomobilske stroke“. Takšna navedba ne predstavlja zanikanja tožnikovih trditev o vrednosti avtomobila. Ker torej toženka trditvi tožnika o vrednosti avtomobila ni nasprotovala, tožniku tega dejstva ni bilo treba dokazovati. Dejstvo, da izpisa o vrednosti avtomobila po merilih eurotax ni predložil, torej na odločitev o tožbenem zahtevku ni moglo vplivati. Postavljanje izvedenca za dokazovanje priznanih dejstev pa bi bilo ne le nepotrebno, ampak nedopustno.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082959
URS 14. člen. OZ člen 768, 768/1. ZOdvT člen 11, 11/1.Tarifna številka 6002, 6006.
spor majhne vrednosti – mandatna pogodba – kršitev pogodbe – odgovornost odvetnika – kršitev pojasnilne dolžnosti – ustavna pritožba – pretežna verjetnost uspeha – trditveno breme – pritožba na ESČP – stroški odvetnika – načelo enakosti
Tožnik bi v zvezi z obstojem vzročne zveze moral zatrjevati in dokazati pretežno verjetnost uspeha v postopku z ustavno pritožbo, če bi predložil ustrezno pooblastilo.
V skladu s 126.a členom ZDavP-2 ne nastopi absolutno zastaranje davčne obveznosti (5. odstavek 126. člena ZDavP-2) v primeru, ko je bila terjatev najprej zavarovana s hipoteko na nepremičnini (lahko tudi na podlagi ohranjene hipoteke, pridobljene z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, v primeru ustavitve nepremičninske izvršbe, kot je bilo v zadevi In 1/2013), nato pa je v zakonsko določenem roku predlagana izvršba.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082928
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4. OZ člen 51, 103, 299, 299/1, 435.
prodajna pogodba – neizpolnitev pogodbene obveznosti – pravice druge stranke – zamudna sodba – pogoji za zamudno sodbo – sklepčnost
Pasivnost toženca, ki na tožbo ne odgovori, se v zamudnem postopku šteje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. Sodišču zato dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.
etažna lastnina – etažni lastniki – etažni lastniki kot stranka postopka – sposobnost biti stranka v postopku – aktivna legitimacija – hišniško stanovanje – skupni deli – posamezni deli – lastninskopravna razmerja na skupnih delih – skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam – uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Hišniško stanovanje je skupni del, ki služi več stanovanjskim stavbam in je v solastnini etažnih lastnikov teh stavb.
Komisija za preizkus ocene ne bi smela vrniti zahteve za preizkus ocene na prvo stopnjo oziroma naložiti delodajalcu, da javnega uslužbenca ponovno oceni, temveč je bila dolžna sama določiti oceno tožnika. Peti odstavek 17.a člena ZSPJS namreč določa, da je odločitev komisije dokončna, kar pomeni, da komisija za preizkus ocene mora odločiti o oceni tako, da oceno ali spremeni ali oceno potrdi (meritorna odločitev), ne pa da razveljavi odločitev odgovorne osebe ter oceno razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje. To pravno stališče potrjuje določba šestega odstavka 17.a člena ZSPJS, ki določa, da je veljavna ocena tista, ki jo določi komisija, torej gre lahko le za meritorno odločitev, kar pa v konkretnem primeru ni bilo.
Zoper oceno komisije lahko javni uslužbenec uveljavlja sodno varstvo v skladu z zakoni, ki urejajo delovna razmerja (7. odstavek 17.a člena ZSPJS). Ker je šlo pri toženi stranki za napačno ravnanje komisije za preizkus ocene tožene stranke, je imel tožnik pravni interes za vodenje predmetnega spora, saj mu pravni interes za izpodbijanje sklepa dajeta določili petega in šestega odstavka 17.a člena ZSPJS.
pravica do odškodnine zaradi neupravičenega pripora – pogoji – razlogi za pripor na strani pripornika – begosumnost
Tožnik ima načeloma pravico do odškodnine zaradi neupravičenega pripora, če je bila proti njemu izdana oprostilna sodba. Vendar te pravice nima tisti, ki je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost. V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da tisti, ki razloge za pripor povzroči sam s svojim nedovoljenim ravnanjem, izgubi pravico do odškodnine, ne glede na kasnejši izid kazenskega postopka.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1.
premoženjsko stanje – predlog za obročno plačilo sodne takse – dovoljene pritožbene novote
Novi dokazi, ki jih je tožnica priložila svoji pritožbi, in njeno pritožbeno pojasnilo, da gre pri nakazilu na njen transakcijski račun v resnici za odškodnino, ki predstavlja manj kot polovico nastale škode, ugotovitve izpodbijanega sklepa vendarle postavljajo v drugačno luč. Ker tožnica razen plače nima drugih dohodkov, je vprašljivo, ali bo res brez škode za lastno preživljanje zmogla plačilo celotne dolgovane takse v odrejenem 15-dnevnem roku. Skupna višina takse, ki jo mora plačati tožnica, namreč za več kot trikrat presega njeno mesečno plačo.