delna sodna poravnava – uporabnina – dopustitev rabe stvari – dejansko stanje – prikrajšanje
Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene obogatitve. Tožnikovo prikrajšanje ni niti konkretno niti realno, saj ni dokazal, da je zahteval drugačen dogovor glede načina uporabe skupne nepremičnine kot v delni sodni poravnavi in tudi ni sprožil nepravdnega postopka za delitev solastnine.
čas in kraj sklenitve pogodbe – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – kdaj se ne more zahtevati vrnitev – izdatek za drugega – asignacija – razmerje med prejemnikom nakazila in nakazancem – nakazančev sprejem – ugovori nakazanca – pogodba o odstopu terjatve
Asignatar pridobi pravico zahtevati izpolnitev nakazila od asignata šele takrat, ko prejme njegovo izjavo o sprejemu nakazila, asignat pa pri izpolnitvi nima ugovorov iz temeljnega razmerja z asignantom.
Določila 191. člena OZ v razmerju med pravdnima strankama ni mogoče uporabiti, saj tožnica spornega zneska ni plačala toženki, ampak ga je, kot trdi, plačala zanjo.
STEČAJNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0081430
ZFPPIPP člen 271. ZIZ člen 9, 9/2, 239, 271, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni element izpodbojnosti – neodplačno razpolaganje s premoženjem – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pravna sredstva – ugovor zoper sklep o zavarovanju – pritožba zoper sklep, izdan o ugovoru – verjetnost terjatve – predpostavke za izdajo začasne odredbe – nevarnost nastanka težko nadomestljive škode
Pravno dejanje ustanovitve nove družbe ni samo po sebi izpodbojno, temveč je izpodbojno v povezavi s celotnim potekom prenosa spornih nepremičnin, iz katerega izhaja, da je bil prenos nepremičnin, oz. poslovnih deležev neodplačen, posledično pa, da je bila tožeča stranka oškodovana. Na tožeči stranki je namreč ostala samo bilančna pasiva. Tem odločilnim razlogom sklepa pa se pritožba popolnoma izogne. Tako se izkaže za pravilno stališče sodišča prve stopnje, da gre v tem primeru za neodplačen prenos.
ZDR člen 83, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 173, 173/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - zagovor - kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od 15 let
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre za dejanja z znaki spolnih dejanj na škodo takrat sedemletne oškodovanke, ki je bila zaupana v varstvo tožniku. Šlo je za dejanja z zlorabo tožnikovega položaja, pri katerih je tožnik zadovoljeval svoj spolni nagon. Tožnik je s svojim ravnanjem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, po tretjem odstavku 173. člena KZ-1. Zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 44, 44/2, 205, 206. SPZ člen 67, 100. SZ-1 člen 111.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova – tožba na izpraznitev stanovanja – solastnina – upravljanje s stvarjo – varstvo lastninske pravice – varstvo solastnika – varstvo skupnega lastnika – vrednost spornega predmeta
Toženec z lastnikom stanovanja ni imel sklenjene najemne pogodbe – v stanovanju je prebival brez pravnega naslova. V takem primeru ima lastnik kadarkoli pravico vložiti tožbo na izpraznitev stanovanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - sodno varstvo
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da je ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Tožniku je zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi priznalo primerno denarno povračilo v višini ene meseče plače in pri tem pravilno upoštevalo, da je tožnik brezposeln, da so njegove zaposlitvene možnosti glede na starost 57 let slabše ter da je bil pri toženi stranki zaposlen manj kot eno leto.
Jezikovna razlaga besedila prvega odstavka 5. člena ZPPSRD v nobenem kontekstu ne omogoča zaključka, da med izredna pravna sredstva spadajo tudi odškodninski zahtevki zaradi protipravnega ravnanja Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo. Jezikovna razlaga pa predstavlja zunanjo mejo, ki je razlagalec ne sme prestopiti.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 435, 435/2. URS člen 14.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlogi – načelo enakosti upnikov – poslovanje na poslovnem naslovu – ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa – sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga – načelo enakosti
Za uspešno uveljavljanje ugovora neobstoja izbrisnega razloga ne zadostuje zgolj izkaz upravičenosti subjekta vpisa za poslovanje na v sodnem registru vpisanem poslovnem naslovu, pač pa mora biti kumulativno izkazano še dejansko poslovanje subjekta vpisa na tem naslovu.
Za kršitev načela enakosti bi šlo, če bi šlo za neenako obravnavanje enakih dejanskih stanj, če gre za različnost dejanskih stanj, ki jih zakonodajalec ureja različno, pa ni mogoče govoriti o neenakosti pred zakonom.
predlog za izločitev sodnika – pravočasnost predloga za izločitev sodnika – predlog za obnovo postopka – vročanje pisanj – vročanje pooblaščencu – pooblaščenec pravne osebe – vročanje pravnim osebam – vročitev sodbe sodišča druge stopnje – pravnomočnost – nastop pravnomočnosti – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti – potrdilo o izvršljivosti – razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, postane pravnomočna, kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe. Nastop pravnomočnosti, ko stranka sodbe ne more več izpodbijati z rednim pravnim sredstvom, ne more biti odvisen od vročitve sodne odločbe (čeprav ima sodba nasproti strankam učinek šele od dneva, ko je jim je vročena). Sodba sodišča druge stopnje postane pravnomočna z njeno izdajo na drugi stopnji.
ZOFVI člen: 46, 46/4, 46/12, 53a, 53a/8, 53a/9, 53a/10, 55, 55/2, 58. ZSReg 34, 34/1, 34/2, 39, 39-4, 40, 40/1, 40/1-3, 40/2, 40/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 77.
vpis direktorja javnega zavoda – mnenje ministra
Ker zakon določa, da je v postopku za imenovanje ravnatelja (direktorja) treba pridobiti „le“ mnenje ministra je postopkovnim pravilom zadoščeno, če je mnenje ministra pridobljeno. Pri tem pa ni odločilnega pomena ali je mnenje pozitivno ali negativno.
vračunanje daril v dedni delež – dokazni standard – previsok dokazni standard – dokazni standard gotovosti
Gotovost, upoštevajoč pravno teorijo, pomeni najvišjo stopnjo materialne resnice in je podana v primeru popolne skladnosti subjektivne predstave z obstoječimi dejstvi, to je z objektivno stvarnostjo. Ker je tak dokazni standard že sam po sebi bolj idealna kot realna kategorija, teorija stoji na stališču, da je treba za meritorno odločanje trditve o pravno relevantnih dejstvih (praviloma) dokazati s stopnjo prepričanja, torej tako, da je izključen vsak razumen dvom v njihovo resničnost oziroma da v resničnost trditev ne bo dvomil noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek. Temu, z izjemami, ki zahtevajo znižanje oziroma prilagajanje dokaznega standarda, še vedno sledi tudi sodna praksa.
plačilo uporabnine – prisilna izselitev zakonca iz skupnega premoženja – neupravičena pridobitev – objektivna korist – višina uporabnine
Tožnica se glede na izkazana nasilna ravnanja toženca ni bila dolžna vrniti nazaj v nepremičnino, ki je njuno skupno premoženje, niti dopustitve rabe od toženca v tej situaciji ni bila dolžna zahtevati.
Za utemeljenost zahtevka po 198. členu OZ ni pomembno, ali pomeni pridobitev stvari za obogatenega objektivno korist ali ne oziroma ali se je dejansko okoristil s stvarjo ali ne, ali bi se lahko, pa je to iz kakršnegakoli razloga opustil. Pomembna je predvsem korist, ki bi jo obogateni lahko imel od stvari, ki jo je pridobil. Pri ugotavljanju višine uporabnine, do katere je upravičena tožnica, je tako sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo ustaljeno stališče sodne prakse, v skladu s katerim je uporabnina enaka znesku povprečne tržne najemnine
ZPP člen 8, 181, 181/2, 189, 285, 339, 339/2, 339/2-12. SPZ člen 217, 218.
ugotovitev neobstoja služnosti in prepoved njenega izvrševanja – ugotovitev obstoja služnosti in prepoved poseganja vanjo – priposestvovanje stvarne služnosti – negativna ugotovitvena tožba – pozitivna ugotovitvena tožba – nasprotna tožba – litispendenca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravni interes za ugotovitveno tožbo – sklepčnost tožbe – nasprotovanje izvajanju služnosti – materialno procesno vodstvo – dejstvo – dokazovanje dejstev – različna izpovedba o nezatrjevanih dejstvih
Ne glede na to, da tožnika z zahtevkom uveljavljata ugotovitev neobstoja služnosti, toženec pa ugotovitev njenega obstoja, sta zahtevka identična, saj sta medsebojno izključujoča. Dokler pravda teče, se o istem zahtevku ne more začeti nova pravda med istimi strankami. Če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo (189. člen ZPP).
SPZ sicer tožbe na ugotovitev neobstoja služnosti ne ureja, vendar pa to ne pomeni, da ni dopustna. Po 2. odstavku 181. člena ZPP se lahko ugotovitvena tožba vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja. Da se s konkretno ugotovitveno tožbo zahteva ugotovitev neobstoja pravice, je na dlani, tožnika pa sta (v delu, ki se nanaša na ugotovitev neobstoja služnosti po obstoječi poti) izkazala tudi pravni interes za njeno vložitev: navedla sta, da je med pravdnimi strankami tekel motenjski spor, v katerem je toženec trdil, da ima po tej poti pravico stvarne služnosti. Pravni položaj tožnikov je zato negotov, saj toženec vztraja, da stvarna služnost obstaja.
Predmet dokazovanja so le dejstva, ki sta jih stranki predhodno zatrjevali in so med njima sporna, ne pa dejstva, o katerih sta morda (različno) izpovedali, a predhodno niso bila zatrjevana. Glede na to, da so nekatere trditve premalo konkretizirane oziroma nejasne, bo moralo sodišče prve stopnje z ustreznim materialno procesnim vodstvom (285. člen ZPP), ki ga doslej ni izvedlo, poskrbeti za njihovo konkretizacijo oziroma dodatna pojasnila, nato pa bo, v kolikor bi se to izkazalo za potrebno, moralo dokazni postopek tudi dopolniti z novimi ali z ponovitvijo že izvedenih dokazov.
veljavnost oporoke – izločitve iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – vračunanje koristi od uporabe premoženja – darilo
Pritožba tožnikov ne vzbuja dvoma v pravilnost ovrednotenja prispevka njunega prednika k povečanju vrednosti zapustnikovega premoženja. V sodbi je upoštevano tako časovno obdobje, za katerega je ugotovljeno, da je bil prednik tožnikov gonilna sila na kmetiji, kot tudi dejstvo, da je odločilno prispeval k vzdrževanju kmetijske mehanizacije, kar je bilo pomembno za povečanje kmetijske proizvodnje v tem obdobju. Na drugi strani je v sodbi upoštevan odločilen pomen tako finančnega kot delovnega vložka zapustnika in njegove žene k ustvaritvi in rasti kmetije. Pritožnika ne ponujata prav nobene oporne točke, ki bi narekovala ponovno ovrednotenje prispevka njunega prednika. Nenazadnje je v sodbi upoštevan pristop, ki sta ga za izračun prispevka njunega prednika predlagala prav tožnika.
preživnina – preživninska obveznost – preživninski zavezanec – izdatki zaradi preživljanja otroka – zahtevek za povračilo izdatkov od tistega, ki je otroka dolžan preživljati – verzija
Tožeča stranka s tožbo terja od tožene stranke izdatke, ki jih je imela s preživljanjem njenega sina B., ki ga je bila toženka dolžna preživljati. Toženka se tej svoji obveznosti v razmerju do tožeče stranke, ki ni preživninski zavezanec njenega sina B., ne more izogniti s sklicevanjem na preživninsko obveznost sinovega očeta.
URS člen 14. ZFPPIPP člen 103, 103/2, 153, 153/3, 210, 211, 215, 215/3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 9, 12.
prisilna poravnava – predujem za kritje stroškov postopka – odmera višine predujma – nadomestilo upravitelju – odmera nagrade upravitelja – nadomestilo za preizkus terjatev – nadomestilo za opravljanje nadzora – enakost pred zakonom
Dolžnik ima po lastnem seznamu terjatev 82 (navadnih) upnikov, zato se je pri odmeri predujma prvostopenjsko sodišče utemeljeno oprlo na navedeni podatek dolžnika samega. V tej fazi postopka namreč še ni mogoče predvideti natančnega števila dejansko prijavljenih terjatev. Pritožnikovo razlogovanje, da bo imelo le šest upnikov z najvišjimi terjatvami vpliv na glasovalni rezultat o predlagani prisilni poravnavi, na drugačno presojo ne more vplivati.
Kriterij po 12. členu Pravilnika, ki ga kot protiustavnega s pritožbo napada pritožnik, velja za vse postopke prisilne poravnave, pri vseh dolžnikih se presoja kot kriterij za določitev nagrade višina sredstev iz dolžnikove bilance stanja (ne število bilančnih postavk). Do kršitve ustavne pravice enakosti pred zakonom in 14. člena Ustave bi prišlo v primeru, če bi sodišče nadomestilo upravitelju v enakih postopkih odmerjalo po različnih kriterijih (enkrat po kriteriju višine sredstev, drugič po kriteriju števila bilančnih postavk). Tako različne sodne prakse pa pritožbeno sodišče ni zaznalo.
razmerja med starši in otroki – preživljanje mladoletnega otroka – določitev višine preživnine – potrebe preživninskega upravičenca
Preživljanje otroka je zakonska dolžnost roditeljev, ki je omejena na njihove sposobnosti in zmožnosti. Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, izobraževanja, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Otrokove potrebe je treba upoštevati kot celoto, pri tem pa ne gre za matematični izračun, temveč za oceno.
ZSReg člen 7, 7/3, 7/3-1, 7/3-1(2), 12, 34, 43, 43/1. URS člen 25.
objava zapisnika skupščine – pravica do pritožbe
V skladu z določbo 25. člena Ustave RS je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč, s katerimi te odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Ker v zvezi z objavo zapisnika skupščine subjekta vpisa na spletnih straneh AJPES ni bila izdana odločba v smislu prvega odstavka 12. člena ZSReg, pritožba zoper objavo ni dovoljena. To je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa smiselno tudi povedalo.
sodna praksa – primerljiva zadeva iz sodne prakse – nepremoženjska škoda – odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Pritožbeni očitek, češ da bi moralo sodišče prve stopnje (njegove) bodoče telesne bolečine upoštevati pri prisoji odškodnine za telesne bolečine in ne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (kot je to v konkretnem primeru storilo), drži. A to prav v ničemer ne vpliva na pravilnost (zakonitost) izpodbijane odločitve. Bistveno namreč je, da je sodišče prve stopnje pri odmeri (prisoditvi) odškodnine upoštevalo tudi to škodo (torej bodoče telesne bolečine), pa čeprav v okviru odškodnine za drugo obliko škode.
povrnitev stroškov v nepravdnem postopku – krivdno načelo
V nepravdnem postopku zaradi ureditve razmerij med solastniki interes nasprotnega udeleženca, ki sicer obstaja – da bi se razmere pri uporabi solastne nepremičnine uredile – ni bil uresničen. Neuspešna (zavrnjena) zahteva za sodno varstvo je okoliščina, zaradi katere uporaba določila o tem, da udeleženci krijejo vsak svoje stroške postopka, ne pride v poštev. Odločiti je potrebno po krivdnem načelu – udeleženec, ki stroške povzroči po svoji krivdi ali nastanejo po naključju, ki se je njemu primerilo, jih je dolžan drugemu udeležencu povrniti.