Tožnik je kršil 4. točko člena 123/2 ZJU, ker je prekoračil pravice in odgovornosti iz delovnega razmerja s tem, da je zlorabil pooblastilo za nadomeščanje nadrejene delavke tako, da je z dopisom sam reševal in odločal o svojih kadrovskih zadevah (podal je mnenje glede svoje premestitve na drugo PU, s katerim je odgovoril na svojo vlogo). Zato je tožena stranka tožniku utemeljeno izrekla disciplinski ukrep denarne kazni v višini 20 % tožnikove plače za polni delovni čas, izplačane v mesecu, v katerem je tožnik storil težjo disciplinsko kršitev.
postopek z izrednimi pravnimi sredstvi – pooblaščenec – odvetnik – pravniški državni izpit – obnova postopka – predlog za obnovo postopka – nova dejstva in dokazi – pogoj nekrivde – procesna skrbnost
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, kamor spada tudi odločanje o pritožbi (kot rednem pravnem sredstvu), vloženi zoper sklep o obnovi, lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če ima opravljen pravniški državni izpit.
Pri oceni zadostnosti procesne skrbnosti je nedvomno treba izhajati iz povprečnega posameznika, kar pomeni dajanje prednosti objektivnemu vidiku pred subjektivnim, vendar ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera. Navedeno je bilo vodilo tudi sodišču prve stopnje pri njegovi presoji, ki je zato pravilna.
čas in kraj sklenitve pogodbe – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – kdaj se ne more zahtevati vrnitev – izdatek za drugega – asignacija – razmerje med prejemnikom nakazila in nakazancem – nakazančev sprejem – ugovori nakazanca – pogodba o odstopu terjatve
Asignatar pridobi pravico zahtevati izpolnitev nakazila od asignata šele takrat, ko prejme njegovo izjavo o sprejemu nakazila, asignat pa pri izpolnitvi nima ugovorov iz temeljnega razmerja z asignantom.
Določila 191. člena OZ v razmerju med pravdnima strankama ni mogoče uporabiti, saj tožnica spornega zneska ni plačala toženki, ampak ga je, kot trdi, plačala zanjo.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodba sodišča prve stopnje razloge o višini prisojene terjatve ima. Ali ti razlogi obenem predstavljajo vse relevantne odločilne razloge, pa je odvisno od tega, kateri razlogi sploh so pravno odločilni za preizkus odločitve o višini prisojene terjatve. Slednje je odvisno od tega, kaj je materialnopravna podlaga vtoževane terjatve.
Pogodba o zaposlitvi med tožnikom in toženo stranko je bila sklenjena za določen čas od 14. 1. 2013 do vključno 13. 1. 2014. Sporna aneksa se nanašata zgolj na napotilo na delo v tujino v obdobju trajanja osnovne pogodbe o zaposlitvi za določen čas v času od 14. 1. 2013 do 17. 3. 2013. Zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam tožnika, da je sklenil delovno razmerje po obeh aneksih v Mariboru. Tožnik je namreč sklenil delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi v Kranju. Oba aneksa urejata le delo v tujini na posameznih projektih, ni pa šlo za novo sklenitev delovnega razmerja. Zato je za odločanje v zadevi krajevno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Zunanji oddelek v Kranju in ne Delovno sodišče v Mariboru.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. ZOdv člen 65. ZS člen 3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – izvršilni naslov – odločba disciplinske komisije Odvetniške zbornice Slovenije – izvršljivost terjatve – neenotna sodna praksa – vezanost sodnika na ustavo in zakon
Ločiti je treba izvršljivost kot lastnost listine, ki omogoča prisilno izvršitev terjatve, ki je v njej ugotovljena (bodisi v sodnem bodisi v upravnem postopku), od izvršljivosti kot lastnosti terjatve, pri čemer je pogoj za sodno izvršljivost terjatve, da je ta ugotovljena v izvršilnem naslovu. V kolikor izvršljiva listina ni hkrati tudi izvršilni naslov, samo dejstvo, da je pravnomočna in izvršljiva, na dovolitev sodne izvršbe ne more vplivati. Za sodno izvršbo je potrebna izrecna zakonska določba, ki daje posamezni odločbi lastnost izvršilnega naslova, odločbi disciplinskega organa Odvetniške zbornice Slovenije pa te lastnosti ne daje noben predpis, tako da taka odločba ne more biti podlaga za sodno izvršbo.
SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0063990
OZ člen 62, 62/3. ZSReg člen 36, 41, 41/1, 41/2, 41/3, 41/4, 43, 43/1, 43/5.
izstop iz zavoda – konkludentna dejanja – tožba na ugotovitev ničnosti vpisa – samostojno pravno sredstvo – rok za vložitev tožbe – materialni prekluzivni rok – iztek roka na nedeljo – smiselna uporaba določb OZ – dela prosti dnevi – ugotovitev ničnosti spremembe ustanovitvene pogodbe – pasivna stvarna legitimacija – postopek predložitve listine registrskemu sodišču
Tožba za ugotovitev ničnosti vpisa je samostojno pravno sredstvo, ki ni pogojena s predhodno vložitvijo pritožbe.
Rok za vložitev tožbe na ugotovitev ničnost vpisa je materialni prekluzivni rok, zato je potrebno, ob izostanku specialnih določb o teku rokov v Zakonu o zavodih in ZSReg, uporabiti določbe OZ.
ZPDPD ne določa dni, ko se po zakonu ne dela (to niti ni njegov namen), pač pa določa (državne, verske, kulturne) praznike, katerih praznovanje omogoči in obeleži tako, da jih določi kot dela proste dneve. To pa ne pomeni, da so to edini dela prosti dnevi. Eden takih dni, ko se po splošnem prepričanju ne dela, je tudi nedelja.
Iz zavoda z molkom ali s konkludentnimi dejanji ni mogoče izstopiti. Izjema bi veljala le, če bi bilo to izrecno dogovorjeno (torej v soglasju s tožečo stranko) ali predpisano.
Tožeča stranka je uveljavljala ničnost pravnega posla, v konkretnem primeru spremembe ustanovitvene pogodbe. V takem primeru pa je potrebno upoštevati splošna pravila procesnega prava o stvarni legitimaciji pravdnih strank. V 17. točki Pogodbe o ustanovitvi zavoda je določeno, da lahko ustanovitveno pogodbo spremenijo ali dopolnijo le ustanovitelji. Tožbo na ničnost spremembe ustanovitvene pogodbe bi zato morala tožeča stranka uveljavljati nasproti tistim ustanoviteljem, ki so dne 22. 3. 2011 sodelovali pri njeni spremembi, ne pa proti zavodu, oziroma sedaj gospodarski družbi. Ali povedano drugače; tožena stranka po materialnem pravu ni subjekt, ki bi bila pasivno stvarno legitimirana v pravdi za ugotovitev ničnosti spremembe ustanovitvene pogodbe.
Pri predložitvi spremembe ustanovitvene pogodbe v sodni register gre za t. i. postopek predložitve listine registrskemu sodišču. Za takšne postopke pa tožba na ugotovitev ničnosti vpisa iz 41. člena ZSReg ni predvidena.
ZSReg člen 31, 31/1, 35, 35/4. ZGD-1 člen 507, 510, 510/2.
predlog za vpis spremembe – vročitev predloga subjektu vpisa – nestrinjanje s predlogom – možnost izjave – smrt zastopnika družbe – imenovanje novega zastopnika – odločanje skupščine družbenikov – navadna večina
Sodišče prve stopnje bi moralo predlog vročati subjektu vpisa, ker ima ta možnost izjave, da s predlogom ne soglaša.
Za imenovanje novega zastopnika, v primeru smrti s pogodbo imenovanega zastopnika, ni potrebna tista večina glasov, ki je potrebna za spremembo družbene pogodbe – nov zastopnik se imenuje z navadno večino na skupščini.
SPZ člen 33, 33/1, 34. ZodvT člen 21. ZOdvT tarifna številka 1200.
motenje posesti – sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva – drug ukrep, potreben za varstvo pred nadaljnjim motenjem – denarna kazen – neenotna sodna praksa – ugotovitveni zahtevek – stroški postopka – ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve – uporaba zakona, ki ureja sodne takse glede vrednosti predmeta – zastopanje več oseb – povišanje nagrade za zastopanje več strank – nagrada za postopek
Glede vprašanja, ali je grožnjo z denarno kaznijo šteti kot drug ukrep za varstvo pred nadaljnjim motenjem posesti po 34. členu SPZ, je sodna praksa neenotna. Pritožbeni senat v tej zadevi stoji na stališču, da zagrožene denarne kazni ni šteti za drug ukrep za varstvo pred nadaljnjim motenjem posesti po 34. členu SPZ, čemur v prid kaže več okoliščin. Tako zagrožena denarna kazen ni ukrep, saj se z njo ne spreminja nobeno dejansko stanje, ampak je to le grožnja. V 34. členu SPZ je za preprečitev nadaljnjega motenja predviden le ukrep, ne pa tudi grožnja.
Jezikovna razlaga besedila prvega odstavka 5. člena ZPPSRD v nobenem kontekstu ne omogoča zaključka, da med izredna pravna sredstva spadajo tudi odškodninski zahtevki zaradi protipravnega ravnanja Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo. Jezikovna razlaga pa predstavlja zunanjo mejo, ki je razlagalec ne sme prestopiti.
Tožnica je izrecno izključila naključje kot morebitni nastanek škode, zato je sodišče prve stopnje v tem delu preseglo trditveno podlago tožbe in posledično kršilo določila pravdnega postopka.
STEČAJNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0081430
ZFPPIPP člen 271. ZIZ člen 9, 9/2, 239, 271, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni element izpodbojnosti – neodplačno razpolaganje s premoženjem – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pravna sredstva – ugovor zoper sklep o zavarovanju – pritožba zoper sklep, izdan o ugovoru – verjetnost terjatve – predpostavke za izdajo začasne odredbe – nevarnost nastanka težko nadomestljive škode
Pravno dejanje ustanovitve nove družbe ni samo po sebi izpodbojno, temveč je izpodbojno v povezavi s celotnim potekom prenosa spornih nepremičnin, iz katerega izhaja, da je bil prenos nepremičnin, oz. poslovnih deležev neodplačen, posledično pa, da je bila tožeča stranka oškodovana. Na tožeči stranki je namreč ostala samo bilančna pasiva. Tem odločilnim razlogom sklepa pa se pritožba popolnoma izogne. Tako se izkaže za pravilno stališče sodišča prve stopnje, da gre v tem primeru za neodplačen prenos.
URS člen 14. ZFPPIPP člen 103, 103/2, 153, 153/3, 210, 211, 215, 215/3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 9, 12.
prisilna poravnava – predujem za kritje stroškov postopka – odmera višine predujma – nadomestilo upravitelju – odmera nagrade upravitelja – nadomestilo za preizkus terjatev – nadomestilo za opravljanje nadzora – enakost pred zakonom
Dolžnik ima po lastnem seznamu terjatev 82 (navadnih) upnikov, zato se je pri odmeri predujma prvostopenjsko sodišče utemeljeno oprlo na navedeni podatek dolžnika samega. V tej fazi postopka namreč še ni mogoče predvideti natančnega števila dejansko prijavljenih terjatev. Pritožnikovo razlogovanje, da bo imelo le šest upnikov z najvišjimi terjatvami vpliv na glasovalni rezultat o predlagani prisilni poravnavi, na drugačno presojo ne more vplivati.
Kriterij po 12. členu Pravilnika, ki ga kot protiustavnega s pritožbo napada pritožnik, velja za vse postopke prisilne poravnave, pri vseh dolžnikih se presoja kot kriterij za določitev nagrade višina sredstev iz dolžnikove bilance stanja (ne število bilančnih postavk). Do kršitve ustavne pravice enakosti pred zakonom in 14. člena Ustave bi prišlo v primeru, če bi sodišče nadomestilo upravitelju v enakih postopkih odmerjalo po različnih kriterijih (enkrat po kriteriju višine sredstev, drugič po kriteriju števila bilančnih postavk). Tako različne sodne prakse pa pritožbeno sodišče ni zaznalo.
kaznovanje odvetnika – denarna kazen – žalitev sodišča v vlogi – razveljavitev sklepa o taksni oprostitvi – lastnik nepremičnine večje vrednosti
ZST-1 v 3. odstavku 13. člena omogoča sodišču, da v primeru, ko na podlagi ponovnega preverjanja premoženjskega stanja stranke ugotovi, da niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, ker stranka zmore plačati sodno takso, svojo odločitev o tem lahko samo spremeni.
Toženka se mora zavedati, da je institut taksne oprostitve namenjen res le socialno šibkim strankam, ne pa tistim, ki so lastniki nepremičnin, ki imajo tržno vrednost in pri katerih obstaja realna možnost za vnovčenje premoženja zaradi plačila taks.
Sodna praksa je pri presoji žaljivosti izjav strank in odvetnikov v vlogah že večkrat poudarila, da je potrebno kritiko ravnanja sodišča podati le na način, ki ne zmanjšuje njegovega ugleda. Vsak pritožnik je sicer pri varstvu svojih pravic lahko kritičen do stališč in ravnanja sodišča, vendar v okviru strokovne argumentacije in pravnih razlogov, ne pa na žaljiv način. Izjave pooblaščenke tožene stranke v pritožbi pa so očitno žaljive do sodišča in sodnice, češ da pri odločitvi zasleduje lasten interes po potrditvi sodbe ter odloča v želji po zaslužkarstvu. Takšne izjave presegajo stališča stranke v pritožbi, njihov edini namen je očitno omalovaževanje ugleda sodišča.
sodna poravnava – razveljavitev sodne poravnave – nesklepčnost tožbe – pisna pomota v številki – datum sklenitve sodne poravnave
V konkretnem primeru je tožeča stranka pravilno označila opravilno številko zadeve in sodišče, pred katerim je bila sklenjena delna sodna poravnava, ki jo izpodbija s tožbo. Dejstvo, da je narobe označila datum, kdaj je bila ta sodna poravnava sklenjena, kakor tudi dejstvo, da je sodišče vrnilo takšno tožbo kot nesklepčno v popravo, tožeča stranka pa je ponovno označila napačni datum sklepanja sodne poravnave, ne pomeni nesklepčnosti tožbe. Tožeča stranka je v tožbi in v izreku med drugim prepisala tekst sodne poravnave, ki jo izpodbija, napisala je opravilno številko in sodišče, kar vse je dovolj določeno, da sodišče ve, za katero sodno poravnavo gre.
ZPP člen 8, 181, 181/2, 189, 285, 339, 339/2, 339/2-12. SPZ člen 217, 218.
ugotovitev neobstoja služnosti in prepoved njenega izvrševanja – ugotovitev obstoja služnosti in prepoved poseganja vanjo – priposestvovanje stvarne služnosti – negativna ugotovitvena tožba – pozitivna ugotovitvena tožba – nasprotna tožba – litispendenca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravni interes za ugotovitveno tožbo – sklepčnost tožbe – nasprotovanje izvajanju služnosti – materialno procesno vodstvo – dejstvo – dokazovanje dejstev – različna izpovedba o nezatrjevanih dejstvih
Ne glede na to, da tožnika z zahtevkom uveljavljata ugotovitev neobstoja služnosti, toženec pa ugotovitev njenega obstoja, sta zahtevka identična, saj sta medsebojno izključujoča. Dokler pravda teče, se o istem zahtevku ne more začeti nova pravda med istimi strankami. Če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo (189. člen ZPP).
SPZ sicer tožbe na ugotovitev neobstoja služnosti ne ureja, vendar pa to ne pomeni, da ni dopustna. Po 2. odstavku 181. člena ZPP se lahko ugotovitvena tožba vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja. Da se s konkretno ugotovitveno tožbo zahteva ugotovitev neobstoja pravice, je na dlani, tožnika pa sta (v delu, ki se nanaša na ugotovitev neobstoja služnosti po obstoječi poti) izkazala tudi pravni interes za njeno vložitev: navedla sta, da je med pravdnimi strankami tekel motenjski spor, v katerem je toženec trdil, da ima po tej poti pravico stvarne služnosti. Pravni položaj tožnikov je zato negotov, saj toženec vztraja, da stvarna služnost obstaja.
Predmet dokazovanja so le dejstva, ki sta jih stranki predhodno zatrjevali in so med njima sporna, ne pa dejstva, o katerih sta morda (različno) izpovedali, a predhodno niso bila zatrjevana. Glede na to, da so nekatere trditve premalo konkretizirane oziroma nejasne, bo moralo sodišče prve stopnje z ustreznim materialno procesnim vodstvom (285. člen ZPP), ki ga doslej ni izvedlo, poskrbeti za njihovo konkretizacijo oziroma dodatna pojasnila, nato pa bo, v kolikor bi se to izkazalo za potrebno, moralo dokazni postopek tudi dopolniti z novimi ali z ponovitvijo že izvedenih dokazov.
plačilo razlike plače - stimulacija - plača - plačilo za delo
Iz tožničinih plačilnih list je razvidno, da je tožnica vsak mesec v določenem obdobju prejemala stimulacijo. To dejstvo pritrjuje navedbam tožnice, da je med njo in toženo stranko obstajal dogovor o plačilu dela plače za delovno uspešnost. Dejstvu, da je tožnici pripadal del plače za delovno uspešnost pa pritrjuje tudi ravnanje tožene stranke, ki je tožnici ta del plače mesečno redno obračunavala in izplačevala v obdobju 2 let in pol pred vtoževanim obdobjem. Ker je tudi iz izpovedbe zakonitega zastopnika tožene stranke razvidno, da je bila stimulacija tožnice odvisna od vsakomesečne ocene tožničinega dela (torej od ocene njene delovne uspešnosti) je sodišče prve stopnje vsaj preuranjeno zaključilo, da tožnica do dela plače iz naslova delovne uspešnosti v vtoževanem obdobju ni upravičena.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082959
URS 14. člen. OZ člen 768, 768/1. ZOdvT člen 11, 11/1.Tarifna številka 6002, 6006.
spor majhne vrednosti – mandatna pogodba – kršitev pogodbe – odgovornost odvetnika – kršitev pojasnilne dolžnosti – ustavna pritožba – pretežna verjetnost uspeha – trditveno breme – pritožba na ESČP – stroški odvetnika – načelo enakosti
Tožnik bi v zvezi z obstojem vzročne zveze moral zatrjevati in dokazati pretežno verjetnost uspeha v postopku z ustavno pritožbo, če bi predložil ustrezno pooblastilo.
predlog za izločitev sodnika – pravočasnost predloga za izločitev sodnika – predlog za obnovo postopka – vročanje pisanj – vročanje pooblaščencu – pooblaščenec pravne osebe – vročanje pravnim osebam – vročitev sodbe sodišča druge stopnje – pravnomočnost – nastop pravnomočnosti – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti – potrdilo o izvršljivosti – razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, postane pravnomočna, kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe. Nastop pravnomočnosti, ko stranka sodbe ne more več izpodbijati z rednim pravnim sredstvom, ne more biti odvisen od vročitve sodne odločbe (čeprav ima sodba nasproti strankam učinek šele od dneva, ko je jim je vročena). Sodba sodišča druge stopnje postane pravnomočna z njeno izdajo na drugi stopnji.