SPZ člen 33, 33/1, 34. ZodvT člen 21. ZOdvT tarifna številka 1200.
motenje posesti – sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva – drug ukrep, potreben za varstvo pred nadaljnjim motenjem – denarna kazen – neenotna sodna praksa – ugotovitveni zahtevek – stroški postopka – ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve – uporaba zakona, ki ureja sodne takse glede vrednosti predmeta – zastopanje več oseb – povišanje nagrade za zastopanje več strank – nagrada za postopek
Glede vprašanja, ali je grožnjo z denarno kaznijo šteti kot drug ukrep za varstvo pred nadaljnjim motenjem posesti po 34. členu SPZ, je sodna praksa neenotna. Pritožbeni senat v tej zadevi stoji na stališču, da zagrožene denarne kazni ni šteti za drug ukrep za varstvo pred nadaljnjim motenjem posesti po 34. členu SPZ, čemur v prid kaže več okoliščin. Tako zagrožena denarna kazen ni ukrep, saj se z njo ne spreminja nobeno dejansko stanje, ampak je to le grožnja. V 34. členu SPZ je za preprečitev nadaljnjega motenja predviden le ukrep, ne pa tudi grožnja.
postopek z izrednimi pravnimi sredstvi – pooblaščenec – odvetnik – pravniški državni izpit – obnova postopka – predlog za obnovo postopka – nova dejstva in dokazi – pogoj nekrivde – procesna skrbnost
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, kamor spada tudi odločanje o pritožbi (kot rednem pravnem sredstvu), vloženi zoper sklep o obnovi, lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če ima opravljen pravniški državni izpit.
Pri oceni zadostnosti procesne skrbnosti je nedvomno treba izhajati iz povprečnega posameznika, kar pomeni dajanje prednosti objektivnemu vidiku pred subjektivnim, vendar ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera. Navedeno je bilo vodilo tudi sodišču prve stopnje pri njegovi presoji, ki je zato pravilna.
čas in kraj sklenitve pogodbe – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – kdaj se ne more zahtevati vrnitev – izdatek za drugega – asignacija – razmerje med prejemnikom nakazila in nakazancem – nakazančev sprejem – ugovori nakazanca – pogodba o odstopu terjatve
Asignatar pridobi pravico zahtevati izpolnitev nakazila od asignata šele takrat, ko prejme njegovo izjavo o sprejemu nakazila, asignat pa pri izpolnitvi nima ugovorov iz temeljnega razmerja z asignantom.
Določila 191. člena OZ v razmerju med pravdnima strankama ni mogoče uporabiti, saj tožnica spornega zneska ni plačala toženki, ampak ga je, kot trdi, plačala zanjo.
etažna lastnina – etažni lastniki – etažni lastniki kot stranka postopka – sposobnost biti stranka v postopku – aktivna legitimacija – hišniško stanovanje – skupni deli – posamezni deli – lastninskopravna razmerja na skupnih delih – skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam – uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Hišniško stanovanje je skupni del, ki služi več stanovanjskim stavbam in je v solastnini etažnih lastnikov teh stavb.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073514
ZGD člen 253, 253/1, 258, 270, 270/2, 274, 279. ZPP člen 8, 243.
odškodninska odgovornost predsednice uprave in predsednika nadzornega sveta – nadzorni svet – prenos pristojnosti – izplačilo nagrad članom uprave – kršitev kogentnih določil ZGD o pristojnosti nadzornega sveta – predpostavke odškodninske odgovornosti – nedopustna škoda – načelo proste presoje dokazov – načelo ekonomičnosti postopka – nepotreben dokaz z izvedencem
Ni sprejemljivo stališče, da lahko nadzorni svet prenese svoje pristojnosti na predsednika nadzornega sveta, še toliko manj na predsednico uprave.
Škoda bi bila podana samo, če bi se izkazalo, da dejansko izplačane nagrade po višini presegajo nagrade, ki bi bile izplačane, če bi o posameznih nagradah odločal nadzorni svet po predpisanem postopku v skladu z merili iz pogodb o zaposlitvi in iz 253. člena ZGD.
kaznovanje odvetnika – denarna kazen – žalitev sodišča v vlogi – razveljavitev sklepa o taksni oprostitvi – lastnik nepremičnine večje vrednosti
ZST-1 v 3. odstavku 13. člena omogoča sodišču, da v primeru, ko na podlagi ponovnega preverjanja premoženjskega stanja stranke ugotovi, da niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, ker stranka zmore plačati sodno takso, svojo odločitev o tem lahko samo spremeni.
Toženka se mora zavedati, da je institut taksne oprostitve namenjen res le socialno šibkim strankam, ne pa tistim, ki so lastniki nepremičnin, ki imajo tržno vrednost in pri katerih obstaja realna možnost za vnovčenje premoženja zaradi plačila taks.
Sodna praksa je pri presoji žaljivosti izjav strank in odvetnikov v vlogah že večkrat poudarila, da je potrebno kritiko ravnanja sodišča podati le na način, ki ne zmanjšuje njegovega ugleda. Vsak pritožnik je sicer pri varstvu svojih pravic lahko kritičen do stališč in ravnanja sodišča, vendar v okviru strokovne argumentacije in pravnih razlogov, ne pa na žaljiv način. Izjave pooblaščenke tožene stranke v pritožbi pa so očitno žaljive do sodišča in sodnice, češ da pri odločitvi zasleduje lasten interes po potrditvi sodbe ter odloča v želji po zaslužkarstvu. Takšne izjave presegajo stališča stranke v pritožbi, njihov edini namen je očitno omalovaževanje ugleda sodišča.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 435, 435/2. URS člen 14.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlogi – načelo enakosti upnikov – poslovanje na poslovnem naslovu – ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa – sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga – načelo enakosti
Za uspešno uveljavljanje ugovora neobstoja izbrisnega razloga ne zadostuje zgolj izkaz upravičenosti subjekta vpisa za poslovanje na v sodnem registru vpisanem poslovnem naslovu, pač pa mora biti kumulativno izkazano še dejansko poslovanje subjekta vpisa na tem naslovu.
Za kršitev načela enakosti bi šlo, če bi šlo za neenako obravnavanje enakih dejanskih stanj, če gre za različnost dejanskih stanj, ki jih zakonodajalec ureja različno, pa ni mogoče govoriti o neenakosti pred zakonom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0083511
OZ člen 83.
razlaga pogodb – nejasna določila v posebnih primerih – splošni pogoji poslovanja – zavarovalna pogodba – izključitev zavarovalnega kritja
Če je pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057329
OZ člen 131. ZPP člen 243.
dokaz z izvedencem – strokovno znanje – dvom v pravilnost izvedenskega mnenja – krivdna odškodninska odgovornost – opustitev dolžne skrbnosti
Kadar pa je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, to izvede dokaz z izvedencem (243. člen ZPP). V konkretnem primeru je bilo na vprašanje, ali je sečnja potekala pravilno, mogoče odgovoriti le ob ustreznem strokovnem znanju, torej z izvedbo dokaza z izvedencem. Izpovedbi pritožnika in priče B. P., ki sicer ima izkušnje s sečnjo, zato v nobenem primeru ne bi mogli nadomestiti mnenja izvedenca in ga, sami po sebi, tudi ne moreta izpodbiti. Lahko bi sicer vzbudili dvom v njegovo pravilnost, vendar pa v konkretnem primeru do tega ni prišlo.
Temeljno načelo odškodninskega prava, je da odškodnina ne sme presegati škode. Leasingodajalec tako zaradi razdrtja pogodbe ne sme biti v boljšem položaju od tistega, v katerem bi bil, če do razdrtja pogodbe ne bi prišlo. Zato je pravilen zaključek, da tožeča stranka ni upravičena do odškodnine iz razloga nevrnjenega predmeta leasinga, saj bi bila s tem neupravičeno obogatena glede na to, da ji je bila že priznana odškodnina kot pozitiven pogodbeni interes.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0083526
ZZK-1 člen 8, 8/2. OZ člen 270.
izbrisna tožba – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – prenehanje obveznosti – nesklepčnost tožbe
Tožnik bi glede na pogodbo in svojo kupoprodajno pogodbo, sklenjeno s prodajalko, lahko izposloval vknjižbo lastninske pravice do 9/100 tudi na parc. št. 1/8 (in s tem na pozneje nastali parc. št. 1/43) še pred njeno parcelacijo v letu 2006. Ker tožnik ni poskrbel za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi, ga lahko zadanejo tudi morebitne škodljive posledice njegove opustitve.
zamudna sodba - plačilo za delo - obveznost plačila - plača
Glede na to, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo za resnično, da tožena stranka tožniku iz naslova plače in iz naslova dnevnic dolguje vtoževani znesek. Tožena stranka je tožniku plačo sicer obračunala, ne pa tudi izplačala. Na podlagi teh dejstev je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je, ob sklicevanju na določbo členov 126. do 129. ZDR-1, tožniku te zneske dosodilo.
razmerja med starši in otroki – preživljanje mladoletnega otroka – določitev višine preživnine – potrebe preživninskega upravičenca
Preživljanje otroka je zakonska dolžnost roditeljev, ki je omejena na njihove sposobnosti in zmožnosti. Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, izobraževanja, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Otrokove potrebe je treba upoštevati kot celoto, pri tem pa ne gre za matematični izračun, temveč za oceno.
Vzrok škode je v nedopustnem (malomarnem) ravnanju izkušenega delavca druge toženke, ko ta ni z zadostno pazljivostjo zapeljal vozila v avtopralnico oziroma ni že pred tem zavrnil pranja vozila, ker ni ugotovil, da bi lahko bilo preširoko in je ravnal tako kot običajno, a pri tem povzročil nastanek škode, ki se kaže v poškodovanosti platišč.
plačilo uporabnine – prisilna izselitev zakonca iz skupnega premoženja – neupravičena pridobitev – objektivna korist – višina uporabnine
Tožnica se glede na izkazana nasilna ravnanja toženca ni bila dolžna vrniti nazaj v nepremičnino, ki je njuno skupno premoženje, niti dopustitve rabe od toženca v tej situaciji ni bila dolžna zahtevati.
Za utemeljenost zahtevka po 198. členu OZ ni pomembno, ali pomeni pridobitev stvari za obogatenega objektivno korist ali ne oziroma ali se je dejansko okoristil s stvarjo ali ne, ali bi se lahko, pa je to iz kakršnegakoli razloga opustil. Pomembna je predvsem korist, ki bi jo obogateni lahko imel od stvari, ki jo je pridobil. Pri ugotavljanju višine uporabnine, do katere je upravičena tožnica, je tako sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo ustaljeno stališče sodne prakse, v skladu s katerim je uporabnina enaka znesku povprečne tržne najemnine
izgubljeni dobiček – določanje višine izgubljenega dobička – izvedenec kot informativni dokaz – fiksni in variabilni stroški – trditveno breme
Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Izgubljeni dobiček je razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. Trditveno in dokazno breme tako glede prihodkov, odhodkov kot tudi obstoja posebnih okoliščin je na tožeči stranki.
Izgubljenega dobička se ne enači s pojmom izgubljenega prihodka ter se ga razlaga kot prihodke, ki bi jih tožeča stranka dosegla ob normalnem teku stvari, če škodnega dogodka ne bi bilo, zmanjšane za odhodke oziroma stroške, ki bi ji nastali v zvezi s temi prihodki, pri čemer v obseg stroškov, ki se odštejejo od prihodkov spadajo le variabilni stroški poslovanja tožeče stranke, ne pa tudi fiksni.
predlog za izločitev sodnika – pravočasnost predloga za izločitev sodnika – predlog za obnovo postopka – vročanje pisanj – vročanje pooblaščencu – pooblaščenec pravne osebe – vročanje pravnim osebam – vročitev sodbe sodišča druge stopnje – pravnomočnost – nastop pravnomočnosti – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti – potrdilo o izvršljivosti – razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, postane pravnomočna, kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe. Nastop pravnomočnosti, ko stranka sodbe ne more več izpodbijati z rednim pravnim sredstvom, ne more biti odvisen od vročitve sodne odločbe (čeprav ima sodba nasproti strankam učinek šele od dneva, ko je jim je vročena). Sodba sodišča druge stopnje postane pravnomočna z njeno izdajo na drugi stopnji.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preizkusna doba - hujši prekršek - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočen plačilni nalog - pobuda za vložitev predloga za odpravo ali spremembo pravnomočne odločbe
Prvostopno sodišče je storilcu v sklepu EPVD 3/2014, z dne 6. 5. 2014, med drugim naložilo, da v času preizkusne dobe dvanajstih mesecev ne sme storiti hujšega prekrška, to je prekrška, za katerega je skladno z določili 23. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Ker je storilec v času teka preizkusne dobe dne 7. 8. 2014 takšen prekršek storil, kar je ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom Policijske postaje Ormož, z dne 7. 8. 2014, je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom storilcu utemeljeno preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
pravica do odškodnine zaradi neupravičenega pripora – pogoji – razlogi za pripor na strani pripornika – begosumnost
Tožnik ima načeloma pravico do odškodnine zaradi neupravičenega pripora, če je bila proti njemu izdana oprostilna sodba. Vendar te pravice nima tisti, ki je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost. V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da tisti, ki razloge za pripor povzroči sam s svojim nedovoljenim ravnanjem, izgubi pravico do odškodnine, ne glede na kasnejši izid kazenskega postopka.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. ZOdv člen 65. ZS člen 3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – izvršilni naslov – odločba disciplinske komisije Odvetniške zbornice Slovenije – izvršljivost terjatve – neenotna sodna praksa – vezanost sodnika na ustavo in zakon
Ločiti je treba izvršljivost kot lastnost listine, ki omogoča prisilno izvršitev terjatve, ki je v njej ugotovljena (bodisi v sodnem bodisi v upravnem postopku), od izvršljivosti kot lastnosti terjatve, pri čemer je pogoj za sodno izvršljivost terjatve, da je ta ugotovljena v izvršilnem naslovu. V kolikor izvršljiva listina ni hkrati tudi izvršilni naslov, samo dejstvo, da je pravnomočna in izvršljiva, na dovolitev sodne izvršbe ne more vplivati. Za sodno izvršbo je potrebna izrecna zakonska določba, ki daje posamezni odločbi lastnost izvršilnega naslova, odločbi disciplinskega organa Odvetniške zbornice Slovenije pa te lastnosti ne daje noben predpis, tako da taka odločba ne more biti podlaga za sodno izvršbo.