ZZK člen 99, 99/2, 100, 99, 99/2, 100. ZPP člen 339, 339/2, 339, 339/2.
pomanjkanje razlogov
V vseh fazah zemljiškoknjižnega postopka lahko pride do napak (pomot). Če je takšen vpis v zemljiški knjigi že opravljen, je treba za odpravo pomot izvesti postopek, ki ga zakon predpisuje za odpravo pomotnih vpisov. Treba je izpeljati formalni postopek, katerega namen je, da se v zemljiški knjigi že opravljen vpis, ki je pomoten, uskladi z dovoljenim vpisom. Po ugotovitvi, da je pri izvršitvi vpisa nastala pomota, zaradi katere vpis ni v skladu z dovoljenim vpisom, je treba v zemljiški knjigi urediti zaznamek o pomoti. V njem zemljiškoknjižni referent ugotovi, pri izvršitvi kakšnega sklepa o dovolitvi vpisa je prišlo do pomote, pri kateri nepremičnini in v čem je pomota.
Če imajo stranke na pisno izvedensko mnenje pripombe in zahtevajo zaslišanje izvedenca oz. dopolnitev izvedenskega mnenja v okoliščinah, ki so pomembne za rešitev spora (v obravnavanem primeru o načinu nastanka poškodbe tožnika), je ustno zaslišanje izvedenca oz. dopolnitev pisnega izvedenskega mnenja potrebna. Opustitev zaslišanja izvedenke sodnomedicinske stroke tako pomeni načelo neposrednosti in načelo kontradiktornosti.
Načeloma sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Vendar pa vsebina začasne odredbe ne more biti taka, da bi se z njo naložilo drugemu sodišču, kako naj v drugi zadevi postopa.
Za izdajo zamudne sodbe mora biti tudi izkazana utemeljenost tožbenega zahtevka na podlagi relevantnih dejstev v tožbenih navedbah. Ta morajo glede na postavljeni prepovedni tožbeni zahtevek konkretno zatrjevati, da je bilo posamično škodno dejanje glede na naravo zahtevane prepovedi v bodoče, sploh opravljeno. Sklepčnost tožbenega zahtevka pa zahteva ustrezni opis prepovedi, da bo mogoča prisilna izvršba.
1. Toženec je skupaj s prvotno toženima prišel k tožniku, kjer mu je predočil, da so vsi trije poslani z namenom, da ga pretepejo, da so za to prejeli plačilo s strani oseb, katerim je tožnik nasprotoval in mu nato grozili s požigom domačije in s fizično likvidacijo, zaradi česar je tožnik utemeljeno sklepal na resnost grožnje. Tožnik je bil v strahu tudi več let po samem dogodku.
2. Za višjo odškodnino kot 500.000,00 SIT ni podlage. Velik občutek ogroženosti, ki je pri tožniku nedvomno podan, namreč ni mogoče pripisati zgolj ravnanju toženca, saj gre le za neposredne izvrševalce ustrahovanja in enkratni dogodek, medtem ko za dejanskimi grožnjami stojijo druge osebe.
1.19. čl. Zakona o nepravdnem postopku sicer dopušča udeležbo v postopku tudi drugim osebam, katerih pravnih interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, vendar morajo ti v skladu z 20. čl. ZNP prijaviti udeležbo ali na naroku ali s pisno vlogo, o udeležbi pa sodišče odloči s sklepom. Pripravljana vloga je vložena že po zaključenem naroku, zato ni zadoščala za to, da je prvostopenjsko sodišče Sklad štelo kot udeleženca v postopku v procesnem smislu. Vprašljiva je pravilnost udeležbe v materialno pravnem smislu le s strani enega subjekta, t.j. Republike Slovenije. Interese lastnika zemljišč namreč lahko učinkovito brani v tem postopku le tisti subjekt, ki po zakonu gospodari s temi zemljišči, to nalogo pa opravlja v imenu Republike Slovenije in za njen račun Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov.
2.Eno od pravno odločilnih dejstev je tudi vprašanje, ali bo nameravana gradnja na parceli predlagateljev dopustna.
Sodišče mora v izreku sodbe odločiti tudi o terjatvi, ki je bila uveljavljena v pobot, saj v tem obsegu postane odločba sodišča tudi pravnomočna. Če sodišče zahtevku iz tožbe ugodi in ne odloči o pobotnem ugovoru, stori bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Tožnik je v 2. točki tožbenega zahtevka predlagal razveljavitev individualne pogodbe o zaposlitvi, v 3. točki pa poravnavo vseh obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja in veljavne pogodbe o zaposlitvi (pri čemer ni jasno, ali gre za pogodbo o zaposlitvi, katere razveljavitev je predlagal v 2. točki tožbenega zahtevka). Ker iz tega dela tožbenega zahtevka ne izhaja, katere obveznosti tožnik vtožuje, za katero obdobje, v kateri višini in kdaj naj bi denarne obveznosti zapadle v plačilo (niti ni v zvezi s tem v tožbi navedenih nikakršnih dejstev), je potrebno v tem delu tožbo tožnika šteti kot nepopolno vlogo.
Domneva je, da je posest dobroverna. Kdaj je posest dobroverna določa 72. čl. ZTLR. Zgolj dejstvo, da sta tožnici vedeli, da je bil isti tožnik dela parcele, za katerega trdita, da sta ga priposestvovala, še vedno vpisan v zemljiško knjigo, še ne pomeni, da nista bili dobroverni.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6.
prenehanje delovnega razmerja - nadurno delo
Odsotnost z dela, ko si delavec kar sam odredi, da ne bo prihajal na delo, ker bo koristil neplačane nadure, ni mogoče šteti za upravičeno odsotnost z dela.
Pravilno je stališče, da je v konkretnem primeru začel teči subjektivni 15-dnevni rok z dnem zagovora tožnice, ko je tožena stranka dejansko ugotovila, da je ona ponaredila podpise. Tožena stranka se je tega dne seznanila z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved. Tako razlogovanje je povsem razumno, saj bi v nasprotnem primeru delodajalca silili, da izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, ko se prvič pojavi sum o obstoju razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delodajalcu je potrebno omogočiti, da se prepriča, da je njegov sum utemeljen.
ZNP člen 145, 145. SPZ člen 88, 89, 89/III, 88, 89, 89/III.
nujna pot - denarno nadomestilo
Denarno nadomestilo je pravni standard, katerega vsebino ugotavlja sodišče primeroma in ob upoštevanju sodne prakse vrednosti nepremičnine, način in obseg poti ...). Pravnorelevantna merila za določanje denarnega nadomestila so škoda, ki nastaja za odmerjeno nepremičnino in zmanjšanje vrednosti obremenjene nepremičnine.
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugodilo tako primarnemu kot tudi podrejenemu zahtevku, je napačna. S takšno odločitvijo je sodišče prve stopnje povzročilo, da je izrek sodbe nedoločen, zato je podana kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Na tožeči stranki je dokazno breme glede obstoja shranjevalne pogodbe med pravdnima strankama.
Uredba o ukrepih proti ZR Jugoslaviji (v nadaljevanju Uredba; Ur.l. RS 33/2002) kot podzakonski akt ne more poseči v status podjetij s sedežem v ZRJ kot upnikov. S podzakonskimi akti namreč že v načelu ni moč ukinjati obligacijskih pravic. Ob takšnem izhodišču bi Uredba morda lahko stečajnemu upravitelju, seveda le v času njene veljavnosti, preprečevala izpolnitev dolžnosti iz 1. odst. 146. čl. ZPPSL/89. Stečajni dolžnik bi se tako lahko izpostavil morebitnemu izvršilnemu postopku, ki bi ga na podlagi sklepa o naknadni razdelitvi stečajne mase (ta sklep je obenem izvršilni naslov) sprožil upnik, in v katerem bi se o vprašanju preprečevanja izplačila po Uredbi šele vsebinsko odločalo.
Če ni naznanitve neveljavnosti zavezovalnega posla in s tem povratne cesije, ki jo opravi bivši cesionar - tokrat v vlogi cedenta (prim. 1. odst. 438. čl. ZOR), cesus izpolnitev usmerja, skladno zavedanju o ponovni spremembi upnika, ki temelji na primerni podlagi in 438. čl. ZOR), pri čemer pa se že po naravi stvari lahko sklicuje le na dobroverno izpolnitev ZPPSL/89 nima določb o dokazovanju uresničitve pogoja. V kontradikotornem pravdnem postopku se uresničitev pogoja dokazuje v dokaznem postopku, ugotovitev sodišča pa temelji na dokazni oceni, skladno z 8. čl. ZPP. Organi stečajnega postopka, nimajo v stečajnem postopku niti tovrstnih pristojnosti niti procesnih možnosti. Bi pa po prepričaju pritožbenega sodišča kazalo, če je uresničitev pogoja sporna (za kar gre, upoštevaje dovoljene pritožbene novote tudi v konkretnem primeru), pretehtati možnost analogne uporabe 26. čl. ZIZ v pogledu dokaznih bremen upnika, ki se sklicuje na uresničitev pogoja in uveljavlja izvršbo pogojne terjatve.
Glede na časovno odmaknjenost tretje razdelitve od prve (glavne) razdelitve in števila dogodkov, ki jih bo očitno treba obravnavati pri tretji razdelitvi, bi kazalo po prepričanju pritožbenega sodišča razmisliti o razpisu naroka za obravnavanje osnutka tretje razdelitve (prim. 1. odst. 113. čl. ZPP v zvezi z 12. čl. ZPPSL/89). Morebitne pomanjkljivosti, ki se tičejo sprememb številk računov, na katera stečajni upravitelj lahko opravi poplačilo terjatev, bi kazalo odpraviti ob smiselni uporabi ZPP (108. čl. ZPP v zvezi z 12. ZPPSL/89).
Ob odločanju o morebitnih (ne)odpravljivih pomanjkljivostih, ki se tičejo obstoja nekaterih upnikov pa bi kazalo pretehtati možnost smiselne uporabe 80. in 81. čl. ZPP v zvezi z 12. čl. ZPPSL/89. Na vprašanje, kdo ima pravico do pritožbe v stečajnem postopku, ZPPSL/89 ne daje odgovora. Na to vprašanje je zato treba odgovoriti, skladno 12. členu ZPPSL/89, to je ob smiselni uporabi ZPP. Po ZPP-ju imajo pravico do pritožbe stranke. Položaja stečajnega upravitelja v pogledu odločitve o potrditvi predračuna stroškov stečajnega postopka pa po prepričanju pritožbenega sodišča ni moč enačiti s položajem stranke v tem stečajnem postopku.
Oškodovanec je navkljub nezakonitem ravnanju nasprotne stranke dolžan sam poskrbeti, da je škoda čim manjša. Delavčev reparacijski zahtevek je utemeljen le od dneva prenehanja delovnega razmerja pa do dneva prejema poziva na delo s strani delodajalca.
ZIZ člen 189, 189/5, 191, 191/1, 189, 189/5, 191, 191/1.
prodaja nepremičnine - položitev kupnine - domik
Sodišče domakne nepremičnino kupcu po končani dražbi na prodajnem naroku, razen če je za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev po zakonu. V takem primeru je kasneje izdani sklep o domiku konstitutiven in domik objektivno nastopi šele z izdajo sklepa.