Glede na trditve in zahtevek tožnikov je pravna podlaga, v okviru katere je bilo dolžno sodišče ugotavljati dejansko stanje v 57. čl. ZTLR, ki določa, da če kdo lastniku gospodujoče stvari neutemeljene preprečuje ali ga moti pri izvrševanju stvarne služnosti, lahko ta s tožbo zahteva, da preprečevanje oz. motenje preneha.
Tožnik ima po 57. čl. ZTLR pravico vložiti negatorno konfesorno tožbo, v kateri mora dokazati obstoj svoje služnostne pravice in dejstvo, da ga toženec ovira pri njenem izvrševanju. Varstvo služnostne pravice lahko zahtevajo le lastniki gospodujoče stvari, zato mora tožnik v prvi vrsti dokazati lastninsko pravico na gospodujoči nepremičnini, tožba pa se lahko naperi proti vsakemu, ki krši služnostno pravico in ne le proti lastniku služečega zemljišča.
Prilastka "Evropski" ni mogoče uporabiti le za imena s strani (obstoječih) evropskih institucij ustanovljenih zavodov (in ostalih pravnih subjektov). Glede na dejstvo, da dejavnost zavodov ni omejena le na področje Slovenije, je pomen sporne besede treba razlagati v širšem kontekstu in ga je v obravnavanem primeru treba interpretirati kot geografski in ne kot politični (institucionalni) pojem.
ZNP člen 70, 73, 74, 75, 70, 73, 74, 75. URS člen 19, 51, 51/1, 19, 51, 51/1.
pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji - duševna motnja
Ker na pomembna vprašanja odločilna pri presoji ali je prisilna hospitalizacija potrebna, izvedenec ni odgovoril, sodišče prve stopnje tudi ni pravilno in popolno ugotovilo dejanskega stanja, zato obstoji možnost, da tudi materialno pravo ni pravilno uporabilo.
Predpostavka za izdajo predhodne odredbe pa je še neizvršljivost odločbe, kar pa predstavlja t.i. negativno dejstvo, za katerega ni mogoče naložiti upniku, da ga je dolžan izkazovati. Za izkazovanje te predpostavke za izdajo začasne odredbe tako zadostuje trditev upnika v predlogu. Breme trditev in dokazovanja nasprotnega (izvršljivost odločbe) je lahko le na strani dolžnika v tem postopku.
ZGD člen 436, 436/2, 436, 436/2. ZIZ člen 270, 270.
izstop iz družbe - začasna odredba
Poslovanja družbe na ta način, da ima zaradi ukinitve svoje dejavnosti večino svojega premoženja v naložbah in ob neopredeljenih ciljih o usmeritvi dejavnosti, ni mogoče opredeliti kot normalnega komercialnega tveganja, na katerega mora računati vsak družbenik v družbi. V takem položaju manjšinskemu družbeniku, ki glede na velikost svojega poslovnega deleža v družbi ne more realno vplivati na poslovne odločitve družbe, ni mogoče oporekati, da obstojijo utemeljeni razlogi za njegov izstop iz družbe. Takšne ocene tožena stranka ne more ovreči s trditvijo, da so njene poslovne odločitve v najboljšem interesu družbenikov, saj izstopni razlog v navedenih okoliščinah ni pogojen s škodljivim ravnanjem preostalih družbenikov, temveč v dejstvu, da v spremenjenih pogojih tožnik ni več pripravljen prevzemati komercialnega tveganja.
Pritožbeno sodišče je takrat, ko je prvič odločalo o pritožbi, res navedlo, da je tudi po presoji sodišča druge stopnje sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila med tožnikom in prvotoženo stranko veljavno sklenjena najemna pogodba za vozilo VW kombi Caravelle last tožnika. Pritožbeno sodišče je takšne zaključke podalo na podlagi do takrat izvedenega dokaznega postopka, torej na podlagi tega, kar je S. povedala v kazenskem postopku in na kar se je sodišče prve stopnje oprlo. Vendar takšna razveljavitvena odločba, sklep pritožbenega sodišča, ne more biti pravna podlaga za temelj odgovornosti toženih strank. Sodišče ni izdalo vmesne sodbe in ni odločalo o temelju. Glede na to bi moralo sodišče prve stopnje ravnati po določbi II. odst. 362. čl. ZPP.
Sodišče pa je preizkusilo temeljno načelo neposrednosti, ko ni zaslišalo priče ... ampak se je oprlo na njeno izpovedbo v kazenskem postopku.
ZIZ člen 46, 46/1, 167, 170. ZIZ-1 člen 3, 3/1, 63, 63/1, 86, 86/1, 87, 87/2, 90, 148.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba zastavne pravice
Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnine, ni pa pristojno odločati o utemeljenosti takšnega sklepa o izvršbi.
Že vknjižena zastavna pravica v korist upnika je ovira za vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izvršbi. Upnik z zaznambo izvršbe ne pridobi še ene hipoteke na isti nepremičnini, ampak zaznamba izvršbe učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje že vknjižba hipoteke (čl. 87/III ZZK-1).
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, ob pravilni uporabi čl. 200 ZOR le do višine 160.000,00 SIT. Tožeča stranka je v tožbi kot dokaz predlagala zaslišanje izvedenca medicinske stroke, zato bo moralo sodišče prve stopnje o utemeljenosti preostalega dela zahtevka izvesti ta dokaz.
ZJC člen 2. ZOZP člen 16. ZPP člen 339, 339/2, 350, 350/2, 365, 365-3. ZVCP člen 71, 71/1, 71/2, 133, 177.
povrnitev neremoženjske škode - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - uporaba motornega vozila - prevoz po javnih površinah - traktor
Predmet obveznega avtomobilskega zavarovanja je tista škoda, ki je povzročena z motornim vozilom in v zvezi s prevozom na javnih površinah (v cestnem prometu). Taka škoda ni tista, ki nastane v zvezi z upravljanjem traktorja med delovnim opravilom na njivi.
ZUKZ člen 46, 49, 49/2. ZPP (1977) člen 27, 27. ZPNP člen 166, 167, 998, 166, 167, 998. ZPP člen 18, 18/3, 18, 18/3.
odškodnina za nesrečo pri delu - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča
Če je tožnik tuj državljan, prvotožena stranka pa tuja pravna oseba, ki v R Sloveniji nima ne sedeža ne podružnice, gre v individualnem delovnem sporu za spor z mednarodnim elementom.
Sodišče R Slovenije ni pristojno za reševanje individualnega delovnega spora (odškodnina zaradi nesreče pri delu), ker se delo ni opravljalo v R Sloveniji, delodajalec tožnika je bila tuja pravna oseba, brez podružnice v R Sloveniji, sporazum o pristojnosti sodišča R Slovenije pa ni bil možen. Iz sprejetih mednarodnih konvencij, ki veljajo v R Sloveniji, ne izhaja pristojnost slovenskega sodišča za reševanje tovrstnih sporov.
ZOR člen 336. SKPgd člen 51. Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva člen 42.
regres za letni dopust - skrajšan delovni čas - pobot terjatev
Ustni dogovor, da delodajalec delavcu omogoči skrajšan delovni čas, v zameno pa se delavec odreče letnemu regresu, ne more biti podlaga za to, da delavec ne bi bil upravičen do regresa. Gre za navedbe delodajalca, ki predstavljajo neustrezen poskus uveljavitve pobotanja terjatve delavca in ugodnosti, ki naj bi
jih delodajalec nudil delavcu v zvezi z delovnim časom. Ne gre za dve terjatvi, ki bi se sploh lahko pobotali.
ZOR člen 269, 277, 279, 279/2, 269, 277, 279, 279/2.
zamudne obresti - obresti na obresti - procesne obresti
Zamudne obresti so glede nastanka (277. člen ZOR) in zastaranja (369. člen ZOR) akcesorne glavni terjatvi, ne glede na to, ali se uveljavljajo kot samostojna terjatev. Obrestovanje obresti je dopustno zahtevati šele od vložitve tožbe dalje.
ZIZ člen 272, 272/2. ZDSS člen 19. KPnd člen 24. ZCS člen 2, 45, 45/4, 48.
začasna odredba - razporejanje delavcev - carinska služba - socialne razmere delavca - zdravstveno stanje delavca - pogoji za začasno odredbo - verjetnost obstoja terjatve
Delodajalec je ravnal v skladu z zakonom, ko pri razporeditvi delavca ni upošteval določbe 24. člena KPND, po kateri se pri razporejanju delavcev iz kraja v kraj upoštevajo tudi življenjski pogoji delavca in njegove družine ter delavčevo zdravstveno stanje. Zakon o carinski službi kot hierarično višji in kasneje izdani predpis izključuje uporabo določb o razporejanju iz KPND.
ZZZPB člen 19a, 19c, 19c, 19a. ZDR (1990) člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3.
plača - odpravnina - odpoved delovnega razmerja
Ker delodajalec delavcu ni izplačal plače v obdobju šestih mesecev, je imel delavec pravico (ob upoštevanju odločbe in obvestila Inšpektorata Republike Slovenije za delo) prekiniti delovno razmerje in uveljavljati pravico do denarnega nadomestila ter odpravnine. Delavec je v takšnem primeru upravičen do plače (za sporno obdobje) na podlagi delovnopravnih predpisov ter do izplačila odpravnine na podlagi 19c. člena ZZZPB v zvezi s 36f. členom ZDR.
Sklep o nadaljevanju postopka je procesni sklep, ki je posledica sklepa o prekinitvi postopka. Zato je v zvezi z njegovo presojo bistvenega pomena vprašanje, ali osebe, ki vstopajo na mesto pravdne stranke, sodijo v krog oseb, navedenih v I. dost. 208. čl. ZPP.
Starši so dolžni preživljati svoje otroke tudi po doseženi polnoletnosti, če se redno šolajo (čl. 123/I ZZZDR). Redno šolanje je pravni standard, ki ni odvisen od tega, ali je upravičenec formalni študent (redni ali izredni), ampak pomeni predvsem redno izpolnjevanje šolskih ali študijskih obveznosti. Glede tožnice, ki je že četrtič vpisana v 1. letnik, od zadnjega uspešno opravljenega izpita pa sta v času odločanja na 1. stopnji pretekli skoraj 2 leti, tega pravnega standarda ni mogoče uporabiti.
ZPP člen 394, 394-2, 396, 396/1, 394, 394-2, 396, 396/1.
obnova postopka - opustitev vročitve
V primeru razloga iz 2. tč. 394. čl. ZPP se predlog za obnovo postopka lahko vloži v 30 dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki. V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče štelo, da je ta rok pričel teči od dneva, ko je bila odločba vročena stranki na način, predpisan v 141. čl. ZPP, torej s fikcijo vročitve. Za začetek teka roka za vložitev predloga za obnovo postopka v takem primeru ne more biti odločilen dan, ko se šteje za opravljena vročitev, za katero stranka zatrjuje, da ni bila opravljena v skladu z določbami ZPP. Rok je lahko pričel zato teči šele tedaj, ko je tožena stranka izvedela za sodbo zaradi izostanka
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - posebno varstvo pred odpovedjo – sindikalni zaupnik
Posebno pravno varstvo pred odpovedjo, ki ga določa 1. odstavek 113. člena ZDR, ni absolutno. Res je sicer, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi članom sveta delavcev, delavskemu zaupniku, članu nadzornega sveta, ki predstavlja delavce, predstavniku delavcev v svetu zavoda ter imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku, brez soglasja organa, katerega član je. Vendar je od tega pravila v citirani določbi predvidena izjema in sicer, če tak delavec v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev, ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca.