legalizacija - legalizacija objekta - legalizacija že zgrajenega objekta - objekt daljšega obstoja - dejansko stanje - dejansko stanje v naravi
Pri presoji izpolnjevanja pogojev za legalizacijo objekta daljšega obstoja ni ključna projektna dokumentacija, pač pa dejansko stanje v naravi, kar pomeni, da je dopustno legalizirati le tiste objekte, ki imajo v bistvenem enake dimenzije in bistveno enako namembnost, kot so jo imeli na dan 1. 1. 1998.
ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - odgovornost proizvajalca - neobrazložena odločba
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
komunalni prispevek - vračilo komunalnega prispevka - upravičenci do vračila
Po prvem odstavku 225. člena ZUreP-2 vračilo komunalnega prispevka lahko uveljavlja udeleženec pri graditvi objekta, ki vloži zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja ali prijavi gradnjo, jo naroči ali jo za lastne potrebe izvaja sam. To pa tožnik, ki je zgolj postal lastnik nepremičnin, za gradnjo na katerih je bilo investitorju A., d.o.o. (stranka z interesom v tem upravnem sporu) izdano gradbeno dovoljenje za skladiščno poslovni objekt. Glede na to sodišče pritrjuje organu, da je tožnikov zahtevek za vračilo komunalnega prispevka utemeljeno zavrnil.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil
Z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je tožnikova sposobnost ekonomskega preživetja v njegovi izvorni državi. Zgolj navajanje slabega socialnega stanja v izvorni državi, kateremu je podvrženo celotno prebivalstvo, po presoji sodišča ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite.
S posegom v stebre, podporne zavetrne cevi in jeklenice bi bilo poseženo v samo bistvo tega enostranskega oglaševalskega panoja. Tožbeni ugovor, da sporni pano ni objekt v smislu 1. točke prvega odstavka 2. člena ZUS-1, ker ni povezan s tlemi, je zato neutemeljen.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog
Toženka je pravilno ocenila, da so tožnikove navedbe, da je odšel iz Maroka zaradi revščine in pomanjkanja dela, dejstva, ki so v konkretnem primeru nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po ZMZ-1. Toženka je pravilno ugotovila in svojo odločitev prepričljivo obrazložila, da tožnikove težave v Maroku ne morejo biti obravnavane v okviru mednarodne zaščite zato, ker niso takšne narave, da bi predstavljale utemeljen razlog za priznanje ene ali druge oblike mednarodne zaščite. Toženka je pravilno ugotovila, da tožnikovih navedb ni možno povezati z nobenim od zakonsko določenih razlogov preganjanja in da tožnikovih težav ni mogoče povezati z raso, vero, narodnostjo, političnim prepričanjem ali pripadnostjo določeni družbeni skupini.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - zavrženje ponovne vloge - nova dejstva in novi dokazi - trditveno in dokazno breme
Tožnikova prošnja za mednarodno zaščito je bila pravnomočno zavrnjena s sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 188/2022 z dne 25. 1. 2023, zato bi moral tožnik v zahtevku za uvedbo ponovnega postopka predložiti nove dokaze ali navesti nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite (prvi odstavek 64. člena ZMZ-1).
Toženka je po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnik v Zahtevku ni navedel novih dejstev, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.
neprofitna najemnina za stanovanje - pogoji za dodelitev stanovanja - izpolnjevanje pogojev - tržna najemnina - skrajšani postopek - posebni ugotovitveni postopek - obrazložitev odločbe
Tožena stranka v odločbi ni obrazložila, zakaj dokazov ni izvedla oziroma niso pomembni pri odločitvi. Prav tako ni obrazložila, katere so tiste pogodbe, ki jih poseduje, sklenjene s tožnico iz preteklosti, za katere je v obrazložitvi drugostopenjske odločbe zapisala, da nimajo ustrezne zakonske podlage, saj ne opredeljujejo, na kateri pravni podlagi in na podlagi katere dokumentacije je tožnica upravičena do neprofitne najemnine. Kakorkoli že tožena stranka odloči, mora biti ustrezno obrazloženo, in sicer konkretizirano. V nasprotnem primeru se namreč tožnik v svojih navajanjih ne more ustrezno opredeliti do razlogov v odločbi v času izvedbe postopka kot tudi ob morebitni vložitvi pravnega sredstva.
ZBPP člen 13, 14, 14/1. ZUP člen 9, 146, 237, 237/2, 237/2-3.
prošnja za dodelitev BPP - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - materialni pogoj - materialni položaj - vrednost nepremičnega premoženja - stanovanje - pravica do izjave
Tožnica se je o okoliščinah izjavila šele v upravnem sporu, v katerem je očitek kršitve pravil postopka in posledično nepopolne ugotovitve dejanskega stanja utemljevala s trditvami, da je nepremičnina, ki jo je organ upošteval kot njeno premoženje, spojena z drugim stanovanjam v enotno duplex stanovanje s spodnjimi in zgornjim prostori in da v tako spojenem stanovanju živi. Tožnici med upravnim postopkom ni bila dana možnost, da se o teh dejstvih niti o s strani organa pridobljenih podatkih iz zemljiške knjige in GURS izjasni, saj je toženka odločala po skrajšanem ugotovitvenem postopku.
Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Posledično pa pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - varna izvorna država
Tožnik, kljub temu da sta okvir in vsebina upoštevnih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je očitno, da je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave.
Tožniku je bila na ustrezen način zagotovljena opredelitev do vseh okoliščin, ki bi v njegovem primeru lahko pripeljale do drugačne odločitve, njegove izjave je tožena stranka v tem pogledu pravilno upoštevala. Pri tem tožnik ne navaja vsebinskih argumentov o izkazanosti tehtnih razlogov, da njegova izvorna država ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin ni varna zanj.
inšpekcijski postopek - gradbena inšpekcija - ustavitev postopka - pravica do pritožbe - stranski udeleženec v inšpekcijskem postopku
Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ni odločba v smislu ZUP, saj se z njim ne odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Inšpekcijski postopek se namreč začne - in vodi - le po uradni dolžnosti in sicer le takrat, kadar to terja domnevno ogrožena javna korist, ker je njegov namen nadzor na izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov.
Zato tožeča stranka kot stranski udeleženec z odločitvijo inšpektorja o ustavitvi postopka ne more biti prizadeta v svojem pravnem položaju in zato tudi ni bila upravičena vložiti pritožbe zoper prvostopni sklep. Njen zgolj zasebni interes, da bi se inšpekcijski postopek končal z naložitvijo obveznosti zavezancu, za nadaljevanje inšpekcijskega postopka ne zadošča.
Sicer drži trditev tožnika, da je vlogo vložil v odrejenem roku, vendar pa je toženka glede na njeno vsebino po presoji sodišča utemeljeno zaključila, da gre po vsebini za nadaljevanje navedb iz sedme vloge in ne za novo vlogo, v kateri naj bi stranka prikazala valoriziran izračun prihodkov pravdnih strank za čas od 2002 do 2017 upoštevaje podatke FURS in ZPIZ o njihovih prihodkih, saj tega ni storila.
Sodišče soglaša s toženkino razlago OT, da ker se s sklenitvijo sodne poravnave zadeva ni dokončno zaključila, tožnik ni upravičen do priglašene nagrade za sodno poravnavo po tar. št. 3/1 OT.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - prosilec iz Maroka - ekonomski razlog
Toženka je pravilno ocenila, da so tožnikove navedbe, da je odšel iz Maroka zaradi revščine in brezposelnosti ter potresa, dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po ZMZ-1. Toženka je pravilno ugotovila in svojo odločitev prepričljivo obrazložila, da tožnikove težave v Maroku ne morejo biti obravnavane v okviru mednarodne zaščite zato, ker niso takšne narave, da bi predstavljale utemeljen razlog za priznanje ene ali druge oblike mednarodne zaščite. Toženka je pravilno ugotovila, da tožnikovih navedb ni možno povezati z nobenim od zakonsko določenih razlogov preganjanja in da tožnikovih težav ni mogoče povezati z raso, vero, narodnostjo, političnim prepričanjem ali pripadnostjo določeni družbeni skupini.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - poseg v osebno svobodo - pogoji za izrek ukrepa omejitve gibanja - načelo sorazmernosti - vložitev prošnje zaradi odložitve ali preprečitve odstranitve iz države
Glede na to, da ni sporno, da je bil tožnik obsojen na zaporno kazen s stransko kaznijo izgona iz Republike Slovenije, da je prestajal zaporno kazen v ZPKZ Koper vse do 5. 3. 2024, ko je bil prepeljan v Center za tujce, kar potrdi tožnik zaslišan na naroku, je tudi po presoji sodišča pravilna odločitev toženke, da je prva predpostavka za omejitev gibanja iz tretje alineje 84. člena ZMZ-1 dokazana.
Toženka je namreč tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da je tožnik podal Zahtevek samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve, pri čemer je imel možnost zaprositi za mednarodno zaščito.
dostop do informacij javnega značaja - javni zavod - javni uslužbenci - plače javnih uslužbencev
Zahtevani podatki javnih uslužbencev so sicer osebni podatki, vendar sta njihovo posredovanje in obdelava v tem primeru skladni s točko c) prvega odstavka 6. člena SUVP in sta zakoniti, saj je podana izrecna in jasna pravna podlaga v specialnem predpisu, in sicer v določbi 38. člena ZSPJS.
Prosilec zahteva posredovanje dokumenta z informacijami, ki so na podlagi splošnega predpisa glede dostopa do informacij javnega značaja, to je ZDIJZ, povezane z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, zaposlenih pri tožniku in s porabo javnih sredstev.
Upravno sodišče tudi v tej zadevi ugotavlja, da je pravilna odločitev tožene stranke, da so zahtevani podatki, torej podatki o izplačanih bruto plačah, skupaj z imenom in priimkom javnega uslužbenca B., nazivom delovnega mesta in organizacijsko enoto, absolutno javno dostopni.
ZDavP-2 člen 97. ZPlaSSIED člen 188, 188/1, 188/4.
sklep o izvršbi - vračilo davka - vračilo zarubljenih denarnih sredstev - rubež denarnih sredstev - omejitve in izvzetja iz izvršbe
Omejitve izvršbe, ki se jih mora banka držati, so določene v 166. členu do 170. členu ZDavP-2. Kolikor tožnik meni, da so bila denarna sredstva s strani A., d. d. nakazana toženki z neupoštevanjem pravil glede omejitve izvršbe, je ponudnik plačilnih storitev tisti, ki mora odpraviti posledice ravnanja v nasprotju s predpisi in ne davčni organ. V četrtem odstavku 188. člena ZPlaSSIED je namreč določena odgovornost ponudnika plačilnih storitev, da rubež opravlja v skladu z veljavnimi predpisi. Če ponudnik plačilnih storitev izvrši rubež in prenos denarnih sredstev na podlagi sklepa o izvršbi, ne da bi bili za to izpolnjeni pogoji iz predpisov, ki urejajo opravljanje izvršbe in zavarovanja na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, mora ponudnik plačilnih storitev imetniku plačilnega računa nemudoma povrniti prenesena denarna sredstva.
dovoljenost pritožbe - dovoljenost pritožbe v upravnem postopku - pravni interes - pravni interes za pritožbo
ZUP ne predpisuje pravnega interesa kot procesne predpostavke za odločanje o pritožbi, kar potrjuje tudi sodna praksa tega sodišča. Vprašanje, kdaj pritožba ni dovoljena, ureja 13. člen ZUP. Ta v prvem odstavku določa, da ima zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, stranka pravico pritožbe. Samo z zakonom je mogoče predpisati, da v posameznih upravnih zadevah pritožba ni dovoljena. Iz navedene zakonske določbe torej izhaja, da pritožba ni dovoljena samo v primeru, če je z zakonom izključena. Za postopek davčne izvršbe pa ZDavP-2 izrecno predpisuje, da je zoper sklep o izvršbi dovoljena pritožba (prvi odstavek 157. člena ZDavP-2). Ugotoviti je mogoče, da ZUP ne vsebuje analogne določbe, kot je vsebovana v četrtem odstavku 343. člena ZPP, ki med drugim določa, da je pritožba nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Zato 13. člena ZUP ni mogoče razlagati tako, da pravico do pritožbe navezuje na obstoj pravnega interesa pri osebi, ki je v upravnem postopku na prvi stopnji sodelovala.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje za priznanje mednarodne zaščite - ekonomski razlogi za zapustitev izvorne države
Tožnik je kot razloge za pridobitev ene od dveh oblik mednarodne zaščite navajal izključno ekonomske razloge, ki pa ne morejo biti obravnavani v okviru taksativno določenih podlag za priznanje mednarodne zaščite po zakonodaji, ki trenutno velja v Republiki Sloveniji.
Tožnica po presoji sodišča ne izkazuje več potrebnega pravnega interesa za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane inšpekcijske odločbe, saj je naloženo obveznost že izpolnila in posledično ne more več priti do prisilne izvršitve te obveznosti. Glede obstoja pravnega interesa iz sodne prakse izhaja, ni mogoče vselej šteti, da pravni interes za tožbo v upravnem sporu zoper inšpekcijsko odločbo preneha zgolj zato, ker ne bo moglo priti do prisilne izvršitve obveznosti, ki je z njo naložena. To, da zaradi varstva lastnega pravnega položaja in interesov inšpekcijski zavezanec prostovoljno izpolni naloženo obveznost, mu ne more odvzeti pravnega interesa, da s tožbo izpodbija inšpekcijsko odločbo kot temelj naložitve obveznosti, saj ta z izvršitvijo ne preneha učinkovati. Le v primeru, ko iz pravnih ali dejanskih okoliščin odprava izpodbijane inšpekcijske odločbe ne more voditi do izboljšanja pravnega položaja tožnika, je mogoče slednjemu odreči interes za izpodbojno tožbo v upravnem sporu. Prav za tak primer gre v obravnavani zadevi. Z izpolnitvijo naložene obveznosti, tj. z odstranitvijo odpadkov, so namreč prenehali pravni učinki izpodbijane odločbe inšpekcijskega organa, zato si tožnica z vloženo izpodbojno tožbo v tem upravnem sporu svojega pravnega položaja ne more izboljšati oziroma doseči ugodnejše rešitve.
kolektivno upravljanje avtorske pravice - vpogled v spis - delna ugoditev zahtevku - zavrnitev zahteve za vpogled v spis - položaj stranskega udeleženca - pravni interes za udeležbo v postopku
Položaj stranskega udeleženca v upravnem postopku je drugačen od položaja stranke. To z vidika pravilne uporabe prvega odstavka 82. člena ZUP pomeni, da ima kot stranski udeleženec pravico do pregleda in prepisovanja tistih dokumentov, ki so pomembni za varstvo njegovih pravnih koristi, zaradi katerih mu je bil na podlagi 43. člena ZUP priznan tak položaj v upravnem postopku. Tožniku zato ni bilo treba posebej izkazovati pravne koristi za vpogled v dokumentacijo upravnega spisa, kot to za druge osebe, ki v upravnem postopku niso udeležene, določa drugi odstavek 82. člena ZUP, temveč mora organ opraviti presojo z vidika varstva njegove pravne koristi glede na razloge, zaradi katerih mu je priznal položaj stranskega udeleženca.