ZNPPol člen 123, 123/2, 123/2-3, 128, 128/1, 128/1-4. ZVOP-1 člen 26, 26/2.
varstvo osebnih podatkov - evidence policije - schengenski informacijski sistem
Po preteku treh let je prvostopenjski organ veljavnost vpisa v SIS podaljšal, potreba po podaljšanju pa je bila izkazana s tem, ker odredba Okrožnega sodišča v Ljubljani iz leta 2019 še ni bila preklicana.
Tožnik je bil vpisan za tri leta, nato pa je bil ukrep podaljšan, ni bil pa avtomatično vpisan že od vsega začetka do 2. 11. 2024. Po treh letih ni šlo za nov vpis, ampak za podaljšanje že prej izvedenega vpisa.
Univerzalni pravni naslednik v celoti prevzame davčne obveznosti iz naslova davkov svojega pravnega prednika. Na tej pravni podlagi je urejena tudi obveznost dedičev za izpolnitev davčnih obveznosti iz naslova dohodnine v primeru, ko je davčni zavezanec umrl po odpremi informativnega izračuna dohodnine oziroma potem, ko je že vložil davčno napoved.
Organ na prvi stopnji je dolžan tudi v primeru, ko v pritožbenem postopku na podlagi zakonskega pooblastila svojo pred tem izdano odločbo nadomesti z novo odločbo, s katero zadevo reši drugače, svojo odločitev ustrezno obrazložiti oziroma navesti razloge za odločitev, so ga vodili pri odločanju in narekovali sprejem drugačne odločitve od pred tem sprejete.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - zapuščena žival - zaščita živali - dejanski stroški
Po določbi prvega odstavka 31. člena ZZZiv vse stroške v zvezi z zapuščeno živaljo plača dosedanji skrbnik, kar v konkretnem primeru pomeni, da je to dolg zapuščine.
Stroški oskrbe konja so nastali v predmetnem postopku veterinarske inšpekcije, ko je bil tožnik postavljen za začasnega skrbnika konja z odločbo v skladu z zgoraj navedenimi zakonskimi predpisi (ZVMS in ZZZiv), vendar je bila pravna podlaga, na kateri je to storitev izvajal, pogodbena, to je civilnopravna. Predmetni stroški so torej stroški postopka, ki so nastali z izvajanjem storitve (v konkretnem primeru storitve oskrbe konja), in jih je treba plačati izvajalcu te storitve. Gre za tako imenovane predhodne stroške, to je stroške, ki nastanejo tekom postopka, preden je ta končan, in jih v primeru, ko se postopek začne po uradni dolžnosti, predhodno trpi organ. Po koncu postopka pa upravni organ s sklepom odloči o tem, komu se ti stroški naložijo v plačilo. Če takšnega subjekta ni, nosi stroške organ.
ZVis člen 51e, 51e/6, 51p, 51p/5. ZUP člen 9, 9/1, 9/2, 237, 237/2, 237/2-3.
visoko šolstvo - visokošolski strokovni študijski program - akreditacija - pogoji za akreditacijo - soglasje - načelo zaslišanja - načelo zaslišanja strank - odločba presenečenja
Sodišče ugotavlja, da se je tožeča stranka v predmetni zadevi z ugotovitvami in stališčem Sveta NAKVIS glede predlagane akreditacije Študijskega programa, ki so v nekaterih delih bistveno odstopale od zaključkov skupine strokovnjakov v končnem akreditacijskem poročilu, seznanila šele s prejemom prvostopenjske odločbe. Zato se sodišče strinja s tožečo stranko, da je bila ta odločba zanjo "odločba presenečenja" in se je zato lahko prvič do stališč Sveta NAKVIS in do dopolnjenih ugotovitev o dejanskem stanju zadeve opredelila šele v pritožbi. Ker pa je bila s stališčem Sveta NAKVIS in z ugotovitvami o dejanskem stanju, kot jih je sprejel ta organ tožeča stranka seznanjena šele z izpodbijano odločbo, ji je bila kršena tudi pravica do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
Po stališču toženke v izpodbijani odločbi je treba dohodke, dosežene v tujini oziroma z virom v tujini, za potrebe obdavčenja v RS opredeliti v skladu s slovensko zakonodajo ter se pri tem vprašati, kako bi bil tak dohodek davčno obravnavan, če bi bil dosežen iz istega naslova v RS. Vendar toženka v izpodbijani odločbi ni odgovorila na to vprašanje, čeprav je tožnica opozarjala, da kot imetnica tujih investicijskih kuponov ne more razpolagati s pripisi dobička iz teh kuponov vse do odsvojitve investicijskih kuponov sklada. Drugostopenjski organ je po eni strani pojasnil, da je za vzajemne sklade značilno, da se kapitalski dobički reinvestirajo oziroma zadržijo in da dobičkov do prodaje deležev skladov lastniki ne realizirajo. A ob tem, ko reinvestiranih dobičkov imetnikov investicijskih kuponov ni štel za izplačane, ni pojasnil, zakaj je pripis dohodka iz tujega investicijskega kupona v obliki dodatnih premoženjskih enot obravnaval kot dividendo, torej kot dohodek, ki je izplačan oziroma prejet že ob pripisu enot premoženja imetniku in ne šele ob odsvojitvi. Poleg tega v izpodbijani odločbi toženka ni odgovorila na navedbe tožnice, da je isto premoženje (pripisane dividende in CGD) v odločbah, izdanih v letu 2018, obravnavala in obdavčila kot kapitalski dobiček. Če namreč tožnici pripisane enote premoženja predstavljajo izplačane dividende, potem ne morejo hkrati predstavljati še dobička iz kapitala v smislu povečanja vrednosti tega kapitala, ki je dosežen in obdavčen ob odsvojitvi (92. člen ZDoh-2). Sodna praksa, na katero se v zvezi z očitki o dvojni obdavčitvi sklicuje drugostopenjski organ, ne potrjuje njegovih zaključkov, saj se ne nanaša na primerljive situacije.
ZUS-1 člen 30, 31, 31/2. ZPP člen 105, 108, 108/5.
tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - dopolnitev nepopolne tožbe - prepozna dopolnitev tožbe - zamuda roka
V okviru predhodnega preizkusa tožbe je sodišče ugotovilo, da je tožba nepopolna, zato je tožečo stranko pozvalo k odpravi pomanjkljivosti, in sicer da tožbo lastnoročno podpiše, da sodišču predloži izpodbijani akt, ki se izpodbija s tožbo ter da navede toženo stranko v upravnem sporu, ter jo opozorilo na pravne posledice, če v danem roku pomanjkljivosti ne bo odpravila in zaradi tega zadeve ne bo mogoče obravnavati. Ker so bile pomanjkljivosti tožbe odpravljene po izteku danega roka, torej prepozno, je sodišče tožbo zavrglo.
elektronske komunikacije - zbiranje in dajanje podatkov in informacij - spor med operaterji - postopek nadzora - konkurenca - regulatorna odločba
Odločba iz prvega odstavka 101. člena ZEKom-1 je namenjena zagotavljanju učinkovite konkurence na trgu elektronskih komunikacij s predhodno (ex ante) regulacijo (izdana je torej v javnem interesu), njen naslovnik pa je zgolj OPTM, ki se mu edinemu s to odločbo nalagajo tudi obveznosti. Odločba tako učinkuje inter partes in ostalim operaterjem (neposredno) ne podeljuje nobenih pravic; so pa ob pogodbenem urejanju razmerij z OPTM ti upravičeni zahtevati, da je to urejeno tudi v okvirih, kot jih (za OPTM) vzpostavlja regulatorna odločba. Predpisanega postopka nadzora nad izvrševanjem regulatorne odločbe ni mogoče "obiti" z uporabo instituta "medoperaterskega spora", prav za to pa si v konkretni zadevi prizadeva tožnik. Še manj pa je, kot to utemeljeno izpostavlja toženka, postopek reševanja medoperaterskih sporov namenjen spreminjanju obveznosti, kot so z regulatorno odločbo naložene OPTM.
Na podlagi Ponudbe in vzorca aneksa je mogoče ugotoviti, da lahko vsak operater dobi ob zakupu večjih količin enot ali ob povečanju zakupljenega števila enot večji popust, kar ni v neskladju s predpisi. Skladnost vsebine Vzorčne ponudbe z regulatorno odločbo se preverja v postopku nadzora, ne pa v okviru meoperaterskega spora - cen, ki so predmet regulacije, v tem postopku ni mogoče določati, ravno tako v okviru medoperaterskega spora stranki z interesom ni mogoče nalagati drugačnih obveznosti, kot izhajajo iz regulatornih odločb.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - opremljeno stavbno zemljišče
Tožnica zatrjuje, da taka komunalna oprema za predmetno zemljišče ni zagotovljena. Sodišče ugotavlja, da odločbi upravnih organov o tem ne vsebujeta jasnih dejanskih razlogov. V nobeni od odločb ni navedeno, katera komunalna oprema je za predmetno nezazidano stavbno zemljišče zagotovljena in s katerimi dokazi je to ugotovljeno, čeprav je glede na razlogovanje drugostopenjskega organa očitno, da je bila komunalna opremljenost v smislu zahtev 218.b členu ZGO-1 pri odmeri upoštevana. Po navedenem je dejansko stanje v obrazložitvah odločb obeh stopenj v materialnopravno bistvenih točkah, na katerih odločitev temelji, pomanjkljivo opisano.
ZBPP člen 48, 48/1, 48/3. ZD člen 142, 142/4. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - zapuščinski postopek - dedni dogovor - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidna podlaga za ugotovitev tožene stranke glede tožničinega uspeha v zapuščinskem postopku in s tem povezane višine premoženja, ki naj bi ga tožnica prejela, niti kako je tožena stranka ugotovila višino zneska, ki ga je tožnica dolžna povrniti organu za BPP. Tožena stranka tudi ne pojasni, kako je dejstvo, da je bila tožnica edina oporočna dedinja, vplivalo na presojo pogoja uspeha v postopku iz prvega odstavka 48. člena ZBPP in kako je ugotovila višino dolgovanega zneska. Le če bi izpodbijani sklep vseboval te podatke, bi lahko sodišče presodilo ali je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 48. člena ZBPP.
Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 13, 13/1, 20, 20/5.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - Republika Hrvaška - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - začasna odredba
Tudi če so tožnikove navedbe o slabem ravnanju policije resnične, pa po presoji sodišča ob upoštevanju v izpodbijanem sklepu ocenjevanih poročil, različnih člankov ter mnenj in sodnih odločb nižjih sodišč drugih držav v posameznih primerih, ne izkazujejo tehtnih razlogov ne za obstoj sistemskih pomanjkljivosti v hrvaškem azilnem sistemu v delu, ki se nanaša na obravnavanje predanih prosilcev po Uredbi Dublin III, ne drugih okoliščin, ki bi lahko vzbujale dvom, da bo tožnik med predajo ali po njej izpostavljen nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu 4. člena Listine.
Izvršitev predaje po Uredbi Dublin III sama po sebi ni nepopravljiva posledica, saj način odprave posledic izvršenega sklepa o predaji v primeru uspeha v upravnem sporu ureja že sama Uredba Dublin III.
Odločitev o razrešitvi odvetnika iz razlogov na strani upravičenca do Bpp ima za upravičenca daljnosežne posledice, saj pomeni, da upravičenec ob drugi razrešitvi odvetnika iz tega razloga izgubi pravico do dodeljene Bpp za nazaj (od njene dodelitve), zaradi česar je poleg tega, da ne more več koristiti Bpp, dolžan ob uporabi določb 43. člena ZBPP vrniti tudi že vso prejeto korist z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tako pomembne posledice uporabljenih določb ZBPP organu za Bpp nalagajo posebej skrbno presojo razlogov za razrešitev odvetnika tako z vidika subjektivnih ravnanj upravičenca in odvetnika, kakor tudi z vidika objektivnih okoliščin konkretnega primera.
Zgolj subjektivno nezadovoljstvo z delom odvetnika, tudi kolikor ga upravičenec res občuti, samo po sebi ne more biti razlog za razrešitev odvetnika na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP, ampak se mora (za razrešitev na navedeni podlagi) to odraziti v aktivnih ravnanjih upravičenca, ki odvetniku objektivno preprečujejo v redu opravljati svoje dolžnosti.
Napačno je tudi stališče tožene stranke v izpodbijani odločbi, da gre v primeru, če iz okoliščin konkretnega primera izhaja, da dejansko stanje ne ustreza določbi devetega odstavka 30. člena ZBPP, (avtomatično) za situacijo, ki terja odločitev po desetem odstavku 30. člena ZBPP.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - jezik v postopku
Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ocenila, da tožnik kljub temu, da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Pravilno je ugotovila, da tožnik drugo prošnjo za mednarodno zaščito utemeljuje z ekonomskimi težavami.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - hipoteka
Po veljavni pravni ureditvi in ustaljeni sodni praksi hipoteka sama po sebi ne predstavlja ovire za dejansko in pravno razpolaganje lastnika s premoženjem, na katerem je hipoteka ustanovljena v smislu tretjega odstavka 14. člena ZBPP, zaradi česar tudi ni razloga, da bi se s hipoteko obremenjeno premoženje ne upoštevalo pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca.
upravni spor - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče je tožeči stranki (med drugim) naložilo, da imenuje svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in o tem pisno seznani sodišče, ter da predloži slovenski prevod tožbe. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel v ponedeljek 29. 4. 2024, tožeča stranka pa do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 18/1-b, 20, 20/5. ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4.
mednarodna zaščita - Dublinska uredba - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - tožbene novote - Republika Hrvaška
Tožbene navedbe o sistemskih pomanjkljivostih v Republiki Hrvaški predstavljajo nedovoljene tožbene novote, saj se tožnik v upravnem postopku ni skliceval na to, da bi bile v Republiki Hrvaški podane sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev. V predmetni zadevi z izjavo tožnika zaobjeta ravnanja ne dosegajo minimalne stopnje resnosti, zaradi katerih bi bila dolžna tožena stranka opraviti dodatno presojo stanja v Republiki Hrvaki. Tožnik je namreč sam izjavil, da nima nobenih zadržkov v zvezi z vrnitvijo v Republiko Hrvaško.
GZ člen 106. ZGO-1 člen 66, 66/1, 67. ZUP člen 43. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žalec (2013) člen 75, 75/1.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - odmik - gradnja komunalne infrastrukture - pogoji glede dovoza - odmik objekta in dovozne poti od meje - izgranja priključka na javno cesto - odprava izpodbijane odločbe - ugoditev tožbi
Ne prvostopenjski ne organ druge stopnje se nista opredelila do najpomembnejšega tožničinega ugovora, da relevantna zakonodaja ne pozna izraza privatni dovoz in da bi bilo treba sporni cestni priključek opredeliti skladno s pogoji in zahtevami ZC in Pravilnika o projektiranju cest. Upravni organ bi se moral opredeliti do tožničinih navedb in jih ovrednotiti ob upoštevanju vseh treh izvedeniških mnenj vloženih v upravni spis samostojnih parcel in spejeti dokazni dokazni sklep, zakaj je sledil projektni dokumentaciji, da gre za privatni dovoz in s tem za uporabo določbe iz OPN.
Pristojni upravni organ za gradbene zadeve mora pred izdajo gradbenega dovoljenja preveriti tudi, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom. Odmiki od parcelnih mej so namenjeni preprečevanju negativnih vplivov na sosednjo posest.
Organ za BPP je na Okrožno sodišče v Ljubljani dne 21. 2. 2024 naslovil poizvedbo, kdaj je odvetniška družba priglasila pooblastilo za zastopanje nasprotne stranke in ali jo je od tega dne ta odvetniška družba ves čas zastopala. Okrožno sodišče v Ljubljani je dne 12. 3. 2024 odgovorilo, da je nasprotna stranka priložila pooblastilo dne 27. 7. 2023 in da jo je ta odvetniška družba zastopala ves čas. Iz spisa pa ne izhaja, da bi tožena stranka z navedenim odgovorom seznanila tožnico, čeprav je prav na podlagi tega odgovora nato njeno prošnjo zavrnila, kar predstavlja kršitev 9. člena ZUP in na podlagi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka.
Presoja tožene stranke tako lahko vsebuje oceno verjetnosti uspeha s pravnim sredstvom, v zvezi s katerim prosilec prosi za BPP, vendar je ta presoja omejena s pravnim standardom očitne nerazumnosti.
davek od dohodka iz dejavnosti - dohodnina - akontacija dohodnine - davčna osnova - normirani odhodki - samostojni podjetnik - skrajšani delovni čas
Poglavitni namen zavarovanja za starševsko varstvo je, da staršem, ki se zaradi skrbi za otroke znajdejo v depriviligiranem položaju glede na ostale družbene skupine, med drugim omogoči lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Navedeno se uresničuje tako, da država zavarovancu, ki zaradi izpolnjevanja starševskih nalog dela krajši delovni čas, zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti.' Tak zavarovanec je torej dejansko zavarovan za polni delovni čas in se tako obravnava v vseh primerih, kjer je za uresničevanje določene koristi ali pravice predpisan pogoj zavarovanosti za polni delovni čas. V nasprotnem primeru bi bila pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega brez učinka.
izvršba - davčna izvršba - pravica do izjave - pritožba
Opomin pred izvršbo ni upravni akt, s katerim je upravni organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe. Glede na navedeno, pritožba zoper opomin pred izvršbo ni dovoljena in je zato po presoji sodišča prvostopenjski organ tožnikovo pritožbo zoper opomin pred izvršbo pravilno zavrgel.
V primeru, da je davčni zavezanec rezident Slovenije in se kot tak obdavči v Sloveniji, se za obdavčitev uporabi slovensko materialno pravo.
Davčni organ je po presoji sodišča ravnal skladno z določbami materialnega prava, ko je dohodek tožnika iz tega naslova, kljub temu, da je njegova obdavčitev v Avstriji drugačna od obdavčitve v Sloveniji, obravnaval kot regres oziroma dohodek primerljiv regresu in ga obdavčil na enak način, ko če bi tožnik regres v tej višini prejel pri slovenskem delodajalcu.
Dejstvo, da je tožnik v Avstriji iz naslova plač zaradi avstrijske zakonodaje plačal višji davek, kot bi ga v primeru, da bi dohodek prejel v Sloveniji, ne predstavlja neenake obravnave.