prepozna tožba - prekluzivni rok - fikcija vročitve
Tožba je prepozna. Skladno z določbo prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati.
sklep o dovolitvi izvršbe - procesni sklep - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Odločitev o predlogu za odlog izvršbe ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Ker gre za procesni sklep, sprejet znotraj izvršilnega postopka, ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati niti na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1. V primeru odločitve o odlogu izvršbe gre namreč po tretjem odstavku 293. člena UP za odločitev, ki se nanaša izključno na čas, v katerem bodo opravljena izvršilna dejanja, ne pa na njihov obseg ali vsebino.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - odvetniški stroški - kazenski postopek - nadaljevano kaznivo dejanje - povišanje nagrade
Člen 7/2 OT je treba tolmačiti tako, da se upošteva število dejanj, ki tvorijo posamezno kaznivo dejanje. Za vsako posamezno dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja je namreč treba ugotavljati vse elemente kaznivega dejanja in njegove okoliščine, enako kot če to dejanje ne bi bilo sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Odvetnik mora torej pripraviti obrambo posebej za vsako od dejanj, ki tvorijo nadaljevano kaznivo dejanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Ko se organ za brezplačno pravno pomoč spusti v vsebinsko presojo o tem, ali bi stranka lahko z zahtevkom uspela v sodnem postopku, v zvezi s katerim prosi za brezplačno pravno pomoč, mora biti ugotovljena neverjetnost za uspeh zahtevka dovolj očitna. Ta standard pa je zelo redko lahko izkazan, če stranka ni obveščena o ključni sporni okoliščini, ki je relevantna za (ne)uspeh v postopku in če ne dobi možnosti, da bi se pred izdajo odločbe lahko izrekla o tem spornem dejstvu ali okoliščini, ki je pomembna za odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč.
Upravni organ se lahko opre na argument nerazumnosti zahtevka, če je ta "očitno" nerazumen, to pomeni, da če je nerazumnost spoznavna na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve, brez dokazovanja in brez možnosti nasprotnega utemeljevanja; navedeno pomeni, da z oceno o "očitnosti" organ ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi doseči prosilec z brezplačno pravno pomočjo oziroma lahko vsebinski preizkus opravi samo v "omejenem obsegu".
brezplačna pravna pomoč - pravna oseba - društvo - politična stranka - prošnja za dodelitev BPP
Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka vpisana v register političnih strank pri Ministrstvu za notranje zadeve, njena pravnoorganizacijska oblika je politična stranka. Drugi odstavek 2. člena ZNOrg izrecno določa, da organizacija ni nevladno organizacija, če jo je ustanovila politična stranka. Na podlagi te izrecne zakonske določbe tožeča stranka ne izpolnjuje prvega pogoja iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZJN-3 člen 35.
dostop do informacij javnega značaja - javno naročanje - postopek javnega naročila - varstvo konkurence - poslovna skrivnost - pravni interes za tožbo - pravni interes - neizkazan pravni interes - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožnik je vložil izpodbojno tožbo zoper del odločbe, ki mu je v korist. Ker je očitno, da za izpodbijanje takega dela nima pravnega interesa, je sodišče s tem povezano tožbo v tem obsegu zavrglo (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).
Pomembno je, da naročniki ne razkrivajo podatkovo postopkih oddaje javnih naročil, ki bi jih bilo mogoče v tekočih ali nadaljnih postopkih oddaje uporabiti za izkrivljanje konkurence.
Ščitenju pravice do transparentnega postopka in pravice do zaupnosti je namenjena obrazložitev odločbe, v kateri mora organ navesti razloge, zaradi katerih meni, da so informacije, za dostop do katerih prosi, zaupne, oziroma zakaj njihovo razkritje ne bo imelo vpliva na konkurenčnost izbranega ponudnika v tekočih in bodočih javnih naročilih. Ker izpodbijana odločba tožene stranke takšne obrazložitve ne vsebuje, saj se ni opredelila do ugovorov tožnika glede posega v njegove konkurenčne prednosti, je obrazložitev izpodbijane odločitve bistveno pomanjkljiva in je zato ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik je imel v upravnem postopku glede ocenitve stanovanja konkretizirane in argumentirane ugovore, zato bi jih tožena stranka, upoštevajoč 10. člen ZUP, morala vključiti v dokazno oceno, pa jih ni. Pravica do izjave oziroma obrambe v upravnem postopku najmanj in med drugim pomeni tudi to, da ima oseba možnost, da "ustrezno in učinkovito" poda svoje stališče v upravnem postopku, in to pred sprejetjem vsake odločbe, ki bi lahko negativno vplivala na njene interese. Namen te pravice je tudi v tem, da se pristojnemu organu omogoči, da "ustrezno upošteva celoto upoštevnih elementov." Da bi se zagotovilo učinkovito varstvo zadevne osebe, je namen pravila med drugim, da lahko ta oseba popravi napako ali uveljavlja dejstva v zvezi z njenim osebnim položajem, ki utemeljujejo sprejetje ali nesprejetje odločbe ali njeno določeno vsebino. Navedena pravica pomeni tudi, da mora upravni organ "ustrezno upoštevati pripombe", ki jih je podala zadevna oseba, pri tem pa skrbno in nepristransko preučiti vse upoštevne elemente obravnavane zadeve in svojo odločbo podrobno obrazložiti.
Sodišče izpodbijane odločbe ni moglo preizkusiti v okviru vsebinskih navedb tožečih strank, ker se njihove navedbe ne nanašajo na vsebino v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe, zato je odločbo preizkusilo v okviru preizkusa po uradni dolžnosti in ugotovilo, da je upravni organ pravilno odločil in odločbo ustrezno obrazložil, pri tem pa tudi ni kršil pravil postopka.
V predmetnem upravnem sporu sodišče presoja samo izpodbijano upravno odločbo in ne more posegati na ostale odločbe, ki so bile izdane med tekom predmetnega upravnega spora. Upravno sodišče presoja zakonitost odločbe (ali je bila upravna odločba izdana v zakonitem postopku in ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno) v trenutku njene izdaje (načelo zakonitosti, 6. člen ZUP).
ZVOP-1 člen 19. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 5, 6, 6/1, 6/1-f, 17,17/1, 17/3, 21, 24.
osebni podatki - varstvo ustavnih pravic - pravica do svobode izražanja - interes - obdelava osebnih podatkov - upravljavec zbirke - pravica do pozabe
Tožnica kot upravljavec osebnih podatkov mora utemeljiti in izkazati, da obstoji zakoniti interes, ki ga z obdelavo uresničuje. Zgolj promocija starih dogodkov obrobne pomembnosti ne more zadostiti standardu nujnih legitimnih razlogov, ki jih zahteva GDPR, objava osebnih podatkov posameznice, ki ni javna osebnost, na spletni strani sploh nima nikakršenga vpliva ne prepoznavnost in finančno uspešnost organizatorjev navedenih dogodkov.
Ker tožnica ni izkazala navedenega zakonitega interesa (ki bi moral pretehtati nad pravicami in svoboščinami prizadete stranke, na katere se ti osebni podatki nanašajo), toženka tudi ni mogla nadalje tehtati, ali bi ta zakoniti interes prevladal nad pravico do varstva osebnih podatkov posameznice v konkretni zadevi. V konkretni zadevi tako niso podani nujni zakoniti (legitimni) razlogi za obdelavo zaradi uresničevanja svobode izražanja upravljavca ali pravice javnosti do obveščenosti, prav tako ne zaradi morebitnih interesov fotografov, avtorjev in lastnikov avtorskih pravic, ki bi prevladali nad interesi, pravicami, svoboščinami posameznice glede varstva osebnih podatkov.
ZUP člen 55, 55/5, 88, 88/1, 88/4, 237, 237/2, 237/2-3. ZBPP člen 34, 34/2.
brezplačna pravna pomoč - pooblaščenec - vročanje - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - nepravilna vročitev
Zaradi kršitve pravil o vročanju po ZUP je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi dejstev, s katerimi stranka ni bila seznanjena in se o njih ni mogla izjaviti pred izdajo odločbe.
zamuda - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za zamudo - razlogi za zamudo roka - upravičen razlog za zamudo
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja. Kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje stranka ne more uveljavljati napak, za katere trdi, da jih je zagrešil organ. Razlog za vrnitev v prejšnje stanje torej ne more biti nepravilna vročitev upravnega akta. Če je bila vročitev nepravilna, do zamude namreč ni prišlo, pač pa je pravilnost vročitve lahko upoštevna pri presoji pravočasnosti pritožbe ali izrednega pravnega sredstva.
ZTuj-2 člen 73. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZUS-1 člen 52. KOP člen 3.
dovolitev zadrževanja tujca - tujec - otrok s posebnimi potrebami - načelo otrokove koristi - pravica do zasebnega življenja - nova dejstva - materialno procesno vodstvo - pravica do družinskega življenja - spor polne jurisdikcije - ponovljeni postopek - neobrazložena odločba
Pojem zasebno življenje iz 8. člena EKČP zajema tudi čustvene vezi, ki se ustvarjajo in razvijajo med odraslo osebo in otrokom zunaj tradicionalnih oblik starševstva. Skrbstveno razmerje med odraslim in otrokom, ki nimata biološke ali pravne povezave, lahko zaradi dejanskih okoliščin pomeni obstoj zasebnega življenja, ki je varovano v okviru pravice do spoštovanja zasebnega življenja. Vendar je ESČP že poudarilo, da v okviru kratkotrajne življenjske skupnosti povezava, vzpostavljena med odraslo osebo in otrokom, ne sodi samodejno pod zasebno življenje in da je treba upoštevati kakovost obstoječih čustvenih vezi, trajanje odnosa in obstoj pravne negotovosti pri vzpostavitvi odnosa med odraslim in otrokom. Glede na daljše tolerirano bivanje drugotožnika v RS, glede na njegove razvite socialne, osebne in kulturne mreže v RS in glede na odsotnost stikov z njegovo izvorno državo je sodišče presodilo, da je drugotožnik izkazal obstoj njegovega zasebnega življenja v RS na podlagi 8. člena EKČP v zvezi s 3. členom KOP in 7. členom KOI, s tem pa ga posledično RS po presoji sodišča zaradi nesorazmernosti ukrepa ne sme izgnati iz države, tak ukrep namreč ne bi bil upravičen z vidika nujnosti in sorazmernosti glede na legitimni interes države ob citirani smiselni presoji okoliščin po kriterijih M.A. proti Danski, Boultif in Üner proti Nizozemski.
Pri presoji tožnikove prošnje za dovolitev zadrževanja po 73. členu ZTuj-2 je treba upoštevati zelo specifične dejanske okoliščine, ki kažejo na drugotožnikovo posebno ranljivost in ki, ob upoštevanju 8. člena EKČP in s tem drugotožnikovega zasebnega življenja v Sloveniji, v zvezi s 3. členom KOP in 7. člena KOI, kažejo na to, da bi mld. drugotožniku moralo biti že z navedeno odločbo priznano zadrževanje v RS. Hkrati s tem pa je treba priznati zadrževanje v RS tudi prvotožniku, njegovemu očetu, ki je nesporno njegov družinski član in sodišče ločitve družine, skladno s 3. členom KOP, ne sme dopustiti, saj bi bila sicer ogrožena največja korist mladoletnega drugotožnika.
V skladu s prvim odstavkom 75. člena ZTuj-2 ima tujec, kateremu je dovoljeno zadrževanje v RS, pravico do nujnega zdravstvenega varstva v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje ter do osnovne oskrbe, šoloobvezni mladoletni tujci pa tudi pravico do osnovnega šolstva. Ker je sodišče v sporu polne jurisdikcije odločilo o podaljšanju zadrževanja tožnika v RS, je moralo skladno s prvim odstavkom 75. člena ZTuj-2 odločiti tudi o pravici do osnovnega šolstva drugotožnika, ki je šoloobvezni mladoletni tujec.
zahteva za denacionalizacijo - premičnina - vsebina vloge - zavrnitev tožbe
Sodišče v zvezi s sporno okoliščino o vsebini zahteve za denacionalizacijo ugotavlja, da ne držijo tožbene navedbe, da bi vlagatelja zahtevala vrnitev premičnin v zahtevi za denacionalizacijo, kar naj bi izhajalo iz celotne vloge, saj sta zahtevala vrnitev vseh stvari, torej vsega premoženja, ki je bilo odvzeto z odločbo zaplembene komisije, ki je bila tudi priložena zahtevi za denacionalizacijo. V okviru procesnega dejanskega stanja v tej zadevi sodišče ugotavlja, da premičnine v obravnavani vlogi niso izrecno omenjene. Med podatki o premoženju, na katerega se zahteva nanaša, so navedene in opisane le nepremičnine. Sodišče soglaša s stalščem upravnega organa, da vlagatelja v navedeni zahtevi za denacionalizacijo nista zahtevala (tudi) vrnitve premičnin.
status političnega zapornika - upravičenci - poprava krivic
Tožena stranka je odločitev oprla na ugotovitev, da je status političnega zapornika priznala tožnikovemu očetu in da se je tožnik rodil šele po tem, ko je njegov oče prišel iz zapora. To pa niso tista dejstva, ki so odločilna za odločitev, ali je tožnik upravičen do statusa po ZPKri. Pomembno je, ali je tožnik bivši politični zapornik ali svojec žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja, ki lahko po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju uveljavlja družinsko pokojnino. Toženka mora, da bi zadostila zahtevam za obrazložitev upravne odločbe, kot izhajajo iz 214. člena ZUP, ugotoviti, ali je tožnik upravičena oseba glede na določbe 10. člena ZPKri ali ne.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - pravna podlaga - zavezanec za plačilo - neposredni uporabnik zemljišča - oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - lastnik zemljišča - stranka postopka - davčno pravo
Kot je pojasnilo Ustavno sodišče v odločbi U-I-11/16 z dne 17. 9. 2020, NUSZ ni dopustno predpisati mimo pogojev, ki jih v skladu z ZSZ/84 določa lokalna skupnost. To po presoji sodišča dopušča razlago, da je tudi oprostitev plačila NUSZ dopustna le v primerih, določenih s temi predpisi. Občina ima v skladu z določbo 61. člena NUSZ, sicer možnost, da pri določitvi NUSZ vzpostavi merila za oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (četrta alineja), vendar pa Občina Ankaran v svojem Odloku oprostitev plačila NUSZ na primer neuporabe stavbnega zemljišča zaradi prepovedi, ki je sprejeta mimo volje uporabnika oziroma lastnika zemljišča, ni predvidela.
Določba četrte alineje 8. člena ZBPP izrecno izključuje možnost odobritve BPP prosilcem, ki so v vlogi dolžnika v izvršilnem postopku in ne navajajo takšnih ugovorov zoper izvršbo, ki bi izvršbo preprečevali.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - verjetnost uspeha
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ za BPP vsebinsko presojal odločbo ministrstva in ugovore tožnika, s tem, ko se je opredeljeval do navedb tožnika o poslabšanju zdravja zaradi cepljenja proti COVID-19, ugotavljal pravno podlago, se opredeljeval do obrazložitve odločbe ministrstva glede vzročne zveze ter končno napravil zaključek glede verjetnosti uspeha tožnika v postopku uveljavljanja odškodnine. Na ta način je toženka po presoji sodišča analizirala zadevo tožnika po vsebini, kljub temu, da ZBPP toženki ne daje pooblastila za tako podrobno vsebinsko presojo zadeve.
URS člen 39. ZDIJZ člen 4, 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-3, 6/1-8.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - elektronska pošta - pojem poraba in razpolaganje z javnimi sredstvi
Med strankami ni sporno, da: (1) je tožnik kot javni zavod zavezanec za dostop do informacij javnega značaja; (2) z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki, saj jih je posredoval toženi stranki; (3) zahtevane informacije izvirajo iz njegovega delovnega področja. ZDIJZ ne določa, da je lahko informacija javnega značaja le tisti dokument, ki je zaključen oziroma tisti, ki lahko predstavlja materialno resnico ali pravo voljo. Po presoji sodišča je zato tožena stranka pravilno ugotovila, da je to lahko tudi (elektronska) korespondenca in da so pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ izpolnjeni.
Zmotno je tožbeno stališče, da na zlorabo pravice kaže to: (1) da naj bi bil prosilec žvižgač, ki je nastrojen proti tožniku; (2) da prosilec že razpolaga z nekaterimi od zahtevanih dokumentov in (3) da želi te dokumente revidirati. Tudi če te okoliščine držijo, po presoji sodišča ne predstavljajo ustavnih ali zakonskih ovir, ki bi prosilcu preprečevale dostop do informacij javnega značaja.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da gre za poslovno komunikacijo glede izvedbe logističnih storitev, za konkretne podatke o pogojih, cenah in načinu izvedbe storitev (ponudbe, računi, ...), za korespondenco med ozkim krogom ljudi, ki so sodelovali pri sklepanju ter nadaljnji izvedbi posameznega pravnega posla. Glede na to sodišče nima nobenega dvoma, da so se ti dogovori nanašali na porabo javnih sredstev, ZDIJZ pa v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena kot pogoj za dostop do informacij javnega značaja ne zahteva, da se morajo podatki nanašati le na neposredno javno porabo. Nenazadnje gre v obeh primerih za trošenje javnega denarja, zato je pri teh poslih transparentnost nujna. Iz podatkov v sodnem in upravnem spisu ni razvidno, da bi šlo v tem postopku za javno naročanje, zato je nerelevantno, da glede na Direktivo 2014/24/EU strožja presoja prostega dostopa do informacij javnega značaja.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - sodna poravnava - izdaja dopolnilne odločbe - zahtevek stranke - ni pravnega interesa
Sodišče ugotavlja, da za vložitev tožbe zoper izpodbijani sklep tožnik ne izkazuje pravnega interesa. V konkretni zadevi tako organ v izreku ni odločil o zavrnitvi stroškov odvetniku za zastopanje upravičenke do BPP v pravdnem postopku.
Če organ po uradni dolžnosti ne bo sam izdal dopolnilne odločbe, bo moral tožnik najprej doseči odločitev organa o preostalih priglašenih stroških, šele če bo izdan zavrnilni sklep v zvezi z njimi (ali pa če bodo izpolnjene predpostavke za molk organa v zvezi s tem), bo tožnik imel pravni interes za vložitev tožbe v upravnem sporu v zvezi z nepriznanimi priglašenimi stroški.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obrazložitev
Organ za BPP je v okviru odločanja o prošnji za dodelitev BPP spregledal, da tožnica za BPP ni zaprosila izključno zaradi svojega zaslišanja v okviru kazenske preiskave, temveč je v vlogi za BPP obseg želene BPP opredelila kot "svetovanje, podaja predloga za podaljšanje ukrepa, sestava vseh listin pred sodiščem prve stopnje in zastopanje oškodovanca pred sodiščem prve stopnje".
V tem delu se organ za BPP do prošnje tožnice za dodelitev BPP ni opredelil oziroma skladno s stališčem Vrhovnega sodišča RS v sodbi opr. št. X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022 zlasti ni presojal, ali gre vsaj v okviru podaje predloga za podaljšanje ukrepa za uveljavljanje sodnega varstva kakšne od pravic, ki jih oškodovancu priznava ZKP.