spor med operaterjem in končnim uporabnikom - telefonsko naročniško razmerje - zaračunavanje storitev - postopek
Pogoj, da Agencija v upravnem postopku rešuje spore med operaterji in uporabniki njihovih storitev je ta, da uporabnik najprej vloži ugovor zoper operaterjevo ravnanje pri operaterju. Šele, če operater temu ugovoru ne ugodi, lahko zahteva, da spor reši toženka. To ne vpliva na pravice uporabnikov, da premoženjskopravne spore z operaterjem rešujejo pred pristojnim sodiščem v pravdnem postopku.
ZUJIK člen 100, 102, 102/1, 103, 120. ZUP člen 4, 214, 237, 237/2, 237/2-7.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje kulturnega projekta - sofinanciranje projektov s področja kulture - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku
Če strokovna ocena ni konkretizirana na nivoju, ki prijavitelju omogoča, da se seznani s konkretnimi razlogi, zaradi katerih pri ocenjevanju ni prejel vseh možnih točk, tudi ni mogoč preizkus, ali je organ pri odločanju o konkretni vlogi res uporabil v javnem razpisu predpisane kriterije.
Ob predhodnem preizkusu tožbe je sodišče odvetnika pozvalo na odpravo pomanjkljivosti tožbe in mu naložilo, da v roku 15 dni predloži pooblastilo za zastopanje tožnika. Odvetnik pooblastila v danem roku ni predložil.
Iz izreka izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, o katerih tožnikovih zahtevkih je bilo s tem odločeno. Toženka je to sicer pojasnila v obrazložitvi izpodbijane odločbe, kar pa ne more nadomestiti ali dopolniti oziroma popraviti pomanjkljivosti izreka.
GZ člen 92, 92/1, 92/2, 123, 123/3. ZUP člen 146, 146/3, 146/5. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (2014) člen 5, 5/1, 5/1-1, 7, 7/1, 7/1-5.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - nedovoljena gradnja - pravica do izjave - kršitev pravil upravnega postopka - poseben ugotovitveni postopek
Upravni organ je sicer tožnika z dopisom seznanil z ugotovljenimi dejstvi in mu omogočil, da se o navedenih dejstvih pisno izjavi, vendar pa je po prejemu tožnikove izjave izvajal še nadaljnje dokaze in je torej dopolnjeval dokazni postopek na način, da je dodatno pridobil potrdilo o namenski rabi zemljišča ter vpogledal v odločbo o dovolitvi priglašenih del, na kar vse je tudi oprl svojo odločitev, stranki postopka pa predhodno ni dal možnosti, da se o navedenih listinah izjavi. Z navedenim ravnanjem pa je tožniku odvzel možnost, da bi se z navedenimi dokazi seznanil in se do njih opredelil.
URS člen 25. KOP člen 3, 3/1, 12. ZOsn člen 68, 69, 69/4, 69/6. ZUP člen 3.
sodno varstvo - obrazložitev odločbe - pravica do izjave - zaslišanje stranke - osnovna šola - napredovanje v višji razred - ponavljanje razreda - največja korist otroka - otrok s posebnimi potrebami
"Načelo" varovanja otrokovih koristi iz člena 3(1) MKOP ima trojno funkcijo in sicer v tem smislu, da gre za materialno pravico, interpretativno pravno načelo ter procesno določbo. V funkciji materialne pravice ta določba pomeni, da ima mladoletni otrok pravico, da se v pravnem postopku ugotavlja, kaj je v največjo otrokovo korist in da se to upošteva primarno. Ta določba je pred sodišči neposredno uporabljiva. Kot interpretativno pravno načelo ta določba učinkuje tako, da ko ima neka druga pravna določba več možnih pomenov, je pravilna tista razlaga, ki na najbolj učinkovit način služi varovanju ugotovljenih otrokovih koristi. V procesnem smislu pa ta določba zahteva, da pristojni organ v procesu odločanja oziroma razsojanja oceni verjeten vpliv (pozitivne ali negativne) odločitve na otroka in temu primerno uporabi procesne garancije.
Sodniški preizkus zakonitosti je strog (samo) glede utemeljitve obstoja okoliščin, da je šola omogočila učencu vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči. To (bi) mora(lo) biti jasno razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe na podlagi predhodno pravilno vodenega postopka. Vprašanje, ali so bili konkreten dopolnili pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči zadostni in dovolj ustrezni, da bi bil dosežen namen zakonodajalca po izpolnjevanju navedenega predpogoja za nenapredovanje, pa sodišče ne presoja po strogem testu, ampak zelo zadržano oziroma zgolj s testom očitne (ne)razumnosti.
Treba je (tudi) po vsebini razlikovati med pravnim sredstvom ugovora zoper odločitev o nenapredovanju iz 69. člena ZOsn in pravnim sredstvom ugovora zaradi nepravilnega ocenjevanja iz prvega odstavka 68. člena ZOsn. Določilo 68. člena ZOsn je za obravnavani primer relevantno v delu, kjer ureja ugovor staršev (prvi odstavek 68. člena ZOsn), kjer nalaga obveznost ravnatelja, da imenuje komisijo (drugi odstavek 68. člena ZOsn), in v delu, kjer je določeno, da je odločitev komisije dokončna (tretji odstavek 68. člena ZOsn). Sicer pa je za ugovor po 69. členu ZOsn treba upoštevati tudi splošna pravila upravnega postopka na podlagi tretjega odstavka 3. člena ZUP. To izhaja iz ustaljene upravno-sodne prakse in bi moralo biti osnovnim šolam poznano vsaj od leta 2013 naprej. Tožena stranka tega ni upoštevala.
Starša po tem, ko je bil vložen predlog za ponavljanje razreda, nista bila pozvana, da se izrečeta o zadevi v smislu prvega in tretjega odstavka 9. člena ZUP, prvega odstavka 138. člena ZUP in tretjega odstavka 146. člena ZUP glede pogojev iz četrtega odstavka 69. člena ZOsn, torej o tem, ali je šola omogočila vključitev B. v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči in to možnost bi morala dobiti pred izdajo prvostopenjske odločitve. Kljub vloženem ugovoru, je bila njuna pravica do izjave in obrambe v upravnem postopku omejena oziroma je bilo vanjo nesorazmerno poseženo, ker prvostopenjski akt ni imel obrazložitve glede odločitve o nenapredovanju v navezavi na pogoje iz četrtega odstavka 69. člena ZOsn.
Obrazložitev največje koristi za otroka je v drugostopenjskem aktu očitno nezadostna. Otrokovih koristi v prvem in drugem izobraževalnem obdobju ni mogoče reducirati na cilj osvajanja minimalnih standardov znanja, poleg tega pa tudi očitno posplošeno in enostavno sklicevanje na priložnost razvijanja novih socialnih vezi in na boljšo učno samopodobo preveč poenostavlja koncept varovanja otrokovih koristi in sicer do te mere, da jih sodišče ne more sprejeti kot zakonite v tem konkretnem primeru.
Tožena stranka bo lahko uresničila načelo varovanja koristi otroka s posebnimi potrebami iz člena 3(1) MKOP, če se bo namesto pretežnega ukvarjanja z vprašanjem (ne)doseganja minimalnih standardov znanja pri dveh predmetih v 6. razredu osnovne šole, v bistveno večji meri najprej soočila z vprašanjem, seveda skupaj s starši in otrokom, kaj se je zgodilo otroku, da je pri dveh predmetih zgolj iz enega v naslednje šolsko leto padel pri ocenah iz dobro, prav dobro in odlično na negativne ocene. Zelo zaželeno je, da kakovostna obrazložitev šolskega organa, da je odločitev v največjo otrokovo korist, prepriča starše, nujno pa je, da prepriča sodišče v primeru spora.
brezplačna pravna pomoč - izvršilni postopek - vračilo sredstev prejete brezplačne pravne pomoči - zastaranje - pretrganje zastaranja
Na podlagi (delnega) uspeha v postopku je tožnica s strani upnice (neposredno) prejela povračilo stroškov, ki jih sama dejansko ni imela oziroma so bili zanjo kriti iz naslova dodeljene ji BPP. Navedeno narekuje upravičenje Republike Slovenije (zastopane po Okrožnem sodišču v Ljubljani, kot organu za BPP), da na navedeni pravni podlagi od tožnice zahteva povračilo navedenega zneska, saj bi bila slednja zanj sicer neupravičeno obogatena.
Vrhovno sodišče je zavzelo stališče, da začne teči zastaralni rok za izdajo odločbe o vračilu prejetih sredstev brezplačne pravne pomoči na zakonski podlagi iz 48. člena ZBPP od trenutka pravnomočnosti sodne odločbe, s katero je upravičenec do brezplačne pravne pomoči pridobil premoženje oziroma dohodke (prvi odstavek 125. člena ZDavP-2, ki določa petletni zastaralni rok), zastaralni rok za izterjavo te obveznosti v davčnem postopku pa od dneva, ko bi bilo navedeni znesek treba plačati skladno z izdano odločbo (tretji odstavek 125. člena ZDavP-2, ki ravno tako določa petletni zastaralni rok). Pravila glede pretrganja in zadržanja zastaranja tudi v tem primeru ureja 126. člen ZDavP-2.
ZZavar-1 člen 435, 435/2, 561, 561/8, 561/8-9. ZUP člen 9.
zavarovalno zastopanje - odvzem dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - dobri poslovni običaji - kršitev dobrih poslovnih običajev - ponareditev podpisa - kršitev pravice do izjave - vročanje
Tožnik je v upravnem postopku dal pooblastilo za zastopanje. Kadar ima stranka pooblaščenca, se vroča njemu, vročitev pa se opravi tako, kot je predpisano v členih 83 do 87 ZUP. Ker je torej tožnik za zastopanje v postopku pred toženko pooblastil odvetniško družbo, ki ji sklep o podaljšanju postopka ni bil vročen, je bila vročitev navedenega sklepa nepravilno opravljena, kar je v okoliščinah konkretnega primera vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve.
Po presoji sodišča gre v obravnavani zadevi za primer, ko bi toženka na podlagi drugega odstavka 435. člena ZZavar-1 morala razpisati ustno obravnavo. Toženka namreč ni sama pridobivala dokazov o relevantnih dejstvih, ampak se je v celoti oprla na listinsko dokumentacijo, ki ji jo je posredovala Zavarovalnica A., d. d., pri čemer se pisne izjave zavarovancev v bistvenem razlikujejo od tožnikovih trditev, ki jih je dal v postopku.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - napačna uporaba materialnega prava
Organ za BPP nima zakonske podlage, da bi opravil podrobno vsebinsko analizo oziroma presojo spornega razmerja, ki ga želi prosilec urediti s pomočjo odvetnika, onkraj standarda očitnosti. Pri tem je treba upoštevati, da je namen BPP uresničevanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), zato je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati ob upoštevanju načela sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega oziroma prekomernega posega v varovano pravico.
Organ za BPP s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z BPP.
brezplačna pravna pomoč - pravica do izjave - pravno relevantna dejstva - periodični dohodek - prenehanje delovnega razmerja
Tožnik je prosil za dodelitev BPP za sestavo in vložitev tožbe ter pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu na 1. stopnji zoper delodajalca v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Plača pri navedenem delodajalcu mu je torej prenehala, po tretjem odstavku 21 člena ZSVarPre pa med periodične dohodke po tem zakonu sodijo tudi plače. Če toženka 21. člena ZSVarPre ni upoštevala, ker je tožnik na vlogi pri svojem statusu označil rubriko, da je zaposlen, zgolj to dejstvo v obravnavani zadevi za odločitev ne zadošča. Toženka bi morala pred izdajo odločbe s tem v zvezi izvesti ustrezen dokazni postopek (in tožniku omogočiti, da se o njenih ugotovitvah izreče). Če bi ugotovila, da tožnik še vedno prejema reden periodičen dohodek (od drugega delodajalca), bi morala svoj zaključek, da naj bi tožnik še prejemal periodične dohodke, v izpodbijani odločbi obrazložiti.
odmera davka v posebnih primerih - obresti - obračun obresti - odločitev ustavnega sodišča
V zadevi ni sporno, da je bila izpodbijana odločba v ponovljenem postopku izdana po uveljavitvi novele ZDavP-2J. Tožnica je davčno obveznost plačala 26. 11. 2014, to je pred izdajo odločbe v ponovljenem postopku. Z odločbo z dne 21. 5. 2018, spremenjeno z odločbo Ministrstva za finance z dne 19. 12. 2019, so ji bile od davčne obveznosti, ugotovljene v ponovnem postopku, obračunane obresti po noveliranem 95. členu ZDavP-2, tj. po 7 % letni obrestni meri. Ta pa je višja od obrestne mere, po kateri so ji bile obresti obračunane v prvotnem postopku.
ZDavP-2 člen 74, 74/2. ZDoh-2 člen 93, 94. ZDPN člen 16, 16/1, 16/2.
davek od dobička iz kapitala - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - darilna pogodba - preklic darila - razveza darilne pogodbe - naknadno odpadla pravna podlaga - vračilo preveč plačanega davka - pravna praznina - analogija - zmotna uporaba materialnega prava - pravica do izjave v postopku
Situacija vračila že odmerjenega davka zaradi razveljavitve pogodbe in situacija neodmere davka zaradi razveljavitve z učinkom ex tunc (ali ugotovitve neobstoja pogodbe) sta si po nastanku obdavčljivega dogodka, a še pred odmero davka, v bistvenih okoliščinah tako podobni, da ni utemeljenega razloga za njuno drugačno davčno obravnavo. V obeh primerih gre za presojo okoliščin odprave davčnih posledic prvotnega pravnega posla. V obeh primerih gre tudi za odmero davka od dobička iz kapitala, ki se odmeri darovalcu, pri čemer se ta davek odmeri po v bistvenem enakih pravilih. Zaradi teh, v bistvenem enakih okoliščin, je primerno tudi vprašanje neodmere davka iz razlogov, ki nastanejo po nastanku obdavčljivega dogodka, obravnavati po istih pravilih.
V primeru obdavčitve dobička iz kapitala, doseženega s pravnim poslom, ni mogoče izključiti možnosti naknadnih pravnih poslov, ki imajo za posledico vzpostavitev povratnih učinkov v smislu, da se premoženjsko stanje zavezanca ni spremenilo. Če se v zvezi s sklenjeno pogodbo zaradi kasnejših pravno upoštevnih okoliščin v zvezi s sklenjeno pogodbo vzpostavi stanje, kot da odsvojitve ni bilo (razveljavitev ex tunc), podlage za odmero davka ni. Katera pravna dejanja so potrebna za to, da se vzpostavi takšno stanje, je odvisno od pravnih značilnostih sklenjenega pravnega posla in razlogov, zaradi katerih se ta ni uresničil. V okoliščinah dokazane razveljavitve z ex tunc učinkom pa je o vprašanju vračila davka (enako pa velja tudi za neodmero davka) zaradi odprave učinkov obdavčljivega dogodka potrebno odločati na podlagi analogije z uporabo določb prvega in drugega odstavka 16. člena ZDPN-2. Razveza pogodbe z ex tunc učinkom, kot jo določa 16. člen ZDPN-2, pa je okoliščina konkretnega primera, ki jo je potrebno v postopku ugotavljati, pri čemer je trditveno in dokazno breme na davčnem zavezancu.
Ob tem, ko so v listinah, ki so sestavni del tožničine prijave, navedene različne vrednosti povečanja dodane vrednosti, toženec pa se v svoji obrazložitvi sklicuje zgolj na podatke, ki so manj ugodni podatki za tožnico, pri tem pa ne pojasni, zakaj ni upošteval listin, v katerih je navedena drugačna, višja dodana vrednost na zaposlenega, toženčeva obrazložitev ne vsebuje razlogov, zaradi katerih je presodil, da omenjena listina prevlada nad tistimi, iz katerih izhaja višja dodana vrednost na zaposlenega, zato sodišče izpodbijanega sklepa ne more preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - prekrški - plačilo globe - življenjski pomen izida zadeve za prosilca - ogroženo preživljanje - predpisana kazen
Dejstvo je, da ima vsak obdolženi pravico do obrambe in da mu te pravice med drugim ni mogoče zanikati zaradi dolžnosti sodišča iskanja materialne resnice in dejanskega stanja, vendar te pravice ni mogoče enačiti s pravico do dodelitve brezplačne pravne pomoči. V konkretnem primeru je namreč kljub vsemu, glede na vse okoliščine, treba pritrditi toženi stranki, da tožnik kot prosilec ni upravičen do brezplačne pravne pomoči iz drugih razlogov (višina in vrsta zagrožene sankcije, življenjski pomen postopka o prekršku za obdolženega in njegovo družino, ogroženost obdolženega ali/in njegove družine za njihovo preživetje, pomen in kompleksnost zadeve, interes pravičnosti ...).
ZOsn člen 68, 69, 69/4. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
osnovna šola - napredovanje v višji razred - ponavljanje razreda - ugovor zoper oceno - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka - začasna odredba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
To sodišče je že v več zadevah obrazložilo, da glede na opisano zakonsko ureditev za odločitev o ponavljanju po določbi četrtega odstavka 69. člena ZOsn (ki pomeni odstop od zakonskega pravila, da učenci v prvem in drugem obdobju razredov ne ponavljajo), ne zadošča, da je učenec negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, ampak mora biti izpolnjen (nadaljnji) pogoj, da mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči, in da je tudi v tem primeru treba utemeljiti, zakaj se je pristojni organ odločil, da bo učenec razred ponavljal. Kot izhaja iz omenjenih sodb, gre pri tem za odločanje po prostem preudarku, ki ga mora organ obrazložiti, torej pojasniti, zakaj se je odločil za to v zakonu predvideno možnost.
ZUP člen 235, 235/1, 235/2. ZDavP-2 člen 157, 157/2.
davčna izvršba - pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
V konkretnem primeru je bila tožniku pravica do pritožbe zoper sklepe o davčni izvršbi zagotovljena v skladu s 157. členom ZDavP-2, vendar pa tožnik ni spoštoval zakonsko določenega 8 dnevnega roka za vložitev pritožbe, ki je enak za vse, ki jim je izdan sklep o davčni izvršbi. Zakonska ureditev, ki določa prekluzivni rok za vložitev pravnega sredstva, sama po sebi ni nedopustna oziroma neskladna z Ustavo ali EKČP. Tožnik nasprotnega v obravnavanem primeru s svojimi povsem splošnimi navedbami in pavšalnimi ugovori ni uspel utemeljiti. Zakaj bi bil zakonsko predpisani 8-dnevni rok za pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi nerazumen, argumentirano ni pojasnil. Njegovo zatrjevanje, da je 8-dnevni ali 15-dnevni rok za pritožbo zoper takšen sklep prekratek, je namreč ostalo povsem posplošeno, na ravni pavšalnega zatrjevanja.
V postopku izdaje kulturnovarstvenega soglasja se ne odloča o dovoljenju investitorju, da gradi objekt, temveč zgolj o tem, ali gre za poseg, ki je v skladu z režimom varstva kulturne dediščine, in kakšne varstvene pogoje je treba pri posegu upoštevati.
Skladno s prvim odstavkom 293. člena ZUP mora upravni organ v primeru ugotovitve, da je obveznost izpolnjena, upravno izvršbo po uradni dolžnosti ustaviti in opravljena dejanja odpraviti. V konkretnem primeru, ko je bila obveznost plačila denarne kazni z izpodbijanim sklepom tožniku naložena (oziroma je ta obveznost zanj začela učinkovati) šele po trenutku, ko je tožnik že izpolnil vse obveznosti, za izpolnitev katerih je bila denarna kazen zagrožena, navedena zakonska določba upravnemu organu nalaga tudi odpravo izpodbijanega sklepa. Tožniku po izpolnitvi obveznosti namreč ni mogoče naložiti denarne kazni (ali mu zagroziti z novo denarno kaznijo), saj bi bilo to v nasprotju z (že predstavljenim) namenom te.
inšpekcijski ukrep - odstranitev nezakonito postavljenega objekta - začasna odredba - (ne)izkazana resna in težko popravljiva škoda
Težko popravljiva škoda, kadar gre za inšpekcijske ukrepe, mora presegati škodo, ki po naravi stvari spremlja izvršitev določene ukrepa. Zgolj posledice, ki so namen in cilj izrečenega ukrepa, pa čeprav so ireverzibilne, same po sebi še ne pomenijo težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1.
Glede na zgoraj navedeno je zaključiti, da tožnica nepopravljive škode ne more izkazati z zatrjevanjem, da je rušitev nepotrebna, saj je rušenje nezakonito postavljenega objekta neposredna posledica (izvršitve) izpodbijanega akta, ki mu to nalaga. Škoda, ki jo tožnica zatrjuje zgolj pavšalno, pa po naravi stvari spremlja izvršitev pravnomočno naložene obveznosti rušenja objekta. Pri tem niso relevantni niti razlogi, zakaj je tožnica postavila objekt, preden je pridobila gradbeno dovoljenje. Materialna škoda sama po sebi praviloma ne pomeni težko popravljive škode.
inšpekcijski postopek - začetek postopka po uradni dolžnosti - sklep o ustavitvi postopka - dokončni upravni akt - pravni interes
Če se postopek začne oziroma vodi po uzradni dolžnosti, stranka nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka, saj ustavitev postopka pomeni, da se pravna situacija zanjo ne bo spremenila in s tem torej ne bo poseženo v njen pravni položaj.