določitev operaterja s pomembno tržno močjo - uporaba prava EU - pravni interes - zavrženje tožbe
Z nobeno toženkino odločbo obveznost zaračunavanja cen zaključevanja govornih klicev v fiksnih in mobilnih omrežjih na ravni Unije ne more biti določena drugače, kot izhaja iz Delegirane uredbe. Tožnik si zato v primeru uspeha s tožbo in posledično odpravo izpodbijanega upravnega akta ne more izboljšati svojega pravnega položaja, saj zanj v vsakem primeru veljajo določbe Delegirane uredbe.
Regulatorna odločba je tožniku naložila izvrševanje nekaterih, v ZEKom-1 predvidenih obveznosti. In ker je toženka z izpodbijano dopolnilno odločbo razveljavila eno njih, po presoji sodišča z njo ne more biti (negativno) poseženo v tožnikov pravni položaj, saj se s tako odločitvijo obseg po ZEKom-1 naloženih obveznosti po naravi stvari lahko kvečjemu zmanjšuje.
ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/2, 126/4, 126/5, 126/6.
izvršba - davčna izvršba - predlog za izvršbo - odločba zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zastaranje terjatve
Zaključek prvostopenjskega organa, da so izterjevane terjatve tožnice zastarale, je zmoten. Zastaranje tovrstnih terjatev iz odločb ZPIZ se namreč presoja ob upoštevanju določb ZDavP-2 (glej sklep Vrhovnega sodišča X Ips 33/2019 z dne 20. 5. 2020). Prav tako sodišče ne sprejema zaključka iz izpodbijanega sklepa, da tožnica ni ustrezno dopolnila svojega predloga za izvršbo.
informacija javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - zloraba pravice
Na namen prosilca, ki ni združljiv z namenom, ki ga zasleduje pravica dostopa, in ki pomeni zlorabo te pravice, se sklepa na podlagi kriterijev, ki jih je razvila sodna praksa, in ki se odražajo navzven v negativnih posledicah, ki jih ima vložena zahteva ali več povezanih zahtev na delo organa (ki je zaradi velikega števila vloženih in/ali obsežnih zahtev prekomerno obremenjen in s tem oviran pri delu, izpostavljen žalitvam, provokacijam, šikaniranju...).
Subjektivni namen, ki ga prosilec zasleduje z vloženo zahtevo, pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja ni pomemben (prav tako tudi ne pri presoji morebitne zlorabe pravice).
Izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zaradi zaključka sodnega postopka ni podana, saj ni izpolnjen eden izmed kumulativno zahtevanih pogojev za uveljavitev izjeme - to je, da je sodni postopek, v zvezi s katerim naj bi bili po zatrjevanju tožnika sestavljeni zahtevani dokumenti, še v teku.
Zgolj hipotetično in splošno sklicevanje na morebitne motnje in na škodo, ki bi lahko potencialno nastala, ne zadostuje za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
odprava in razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici - pravilna uporaba materialnega prava - uporaba prava EU
Spremenjeno materialnopravno stališče toženke namreč temelji na (novo ugotovljenem) stališču sodne prakse SEU glede razlage Direktive o DDV. V teh okoliščinah je zato poseg v odmerno odločbo po nadzorstveni pravici utemeljen tudi, če v njej niso ugotovljena vsa dejstva, ki tvorijo dejansko stanje in vodijo do uporabe pravilnega materialnega prava oziroma, ko bi se za to, da bi se materialno pravo pravilno uporabilo, posamezna dejstva morala šele ugotoviti. Gre namreč za primer, ko teža kršitve materialnega prava narekuje uporabo izrednega pravnega sredstva tudi, če bi bilo na tej podlagi šele treba dopolniti ugotovitve dejanskega stanja.
ZOA člen 20, 21. ZUP člen 8, 146, 214, 237, 254, 254/1.
osebna asistenca - obrazloženost - drugostopenjska odločba - meritorna odločitev - dejansko stanje - neobrazložena odločba
Iz obravnavane odločbe tako niso razvidni bistveni razlogi za odločitev. Ni pojasnjeno dejansko stanje, na podlagi katerega je organ presodil, da tožnici pripada pravica do osebne asistenca v obsegu 30 ur tedensko in ne do 60 ur tedensko, kakor je v svoji odločbi ugotovil organ prave stopnje. Ravno odločitev toženca, da mimo pritožbe poseže v odločitev organa prve stopnje in tožnici dodeli osebno asistenco v manjšem obsegu, kot je odločil organ prve stopnje, narekujejo konkretizirano obrazložitev razlogov, ki so toženca vodili do zaključka o obsegu pravic tožnice iz naslova osebne asistence. Navedba dejanskega stanja je skopa do te mere, da je pravzaprav izostala.
telekomunikacije - postopek nadzora oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve - uporaba osebnih podatkov posameznika za neposredno trženje - predhodno soglasje
Iz tretjega odstavka 158. člena ZEKom-1 ne izhaja zahteva po tem, da je pri izvajanju osebnih trženjskih klicev potrebno predhodno soglasje naročnika oz. uporabnika, tj. soglasje, ki bi ga moral klicatelj pridobiti še pred izvedbo samega klica. Takšno zahtevo bi glede na Direktivo 2002/58/ES nacionalna zakonodaja sicer lahko vsebovala, a je po presoji sodišča ne. Obravnavana določba ZEKom-1 posledično omogoča, da klicatelj, v primeru, ko naročnik ni že vnaprej zahteval prepovedi trženjskih klicev po 150. členu ZEKom-1,4 za soglasje za trženjski klic zaprosi tudi po vzpostavitvi samega klica. Če je takšno soglasje zavrnjeno, kar mora biti za naročnika brezplačno, pa s klicem ni upravičen nadaljevati niti klicev po zavrnitvi soglasja ne sme ponavljati.
upravni spor - pravdna sposobnost - delno odvzeta poslovna sposobnost - pravdno nesposobna oseba - skrbništvo - skrbnik za poseben primer - tožba zaradi molka organa - ustavitev postopka - stroški postopka
Če organ med sodnim postopkom izda drug upravni akt, s katerim spremeni ali odpravi izpodbijani upravni akt ali če v primeru molka kasneje izda upravni akt, mora to sporočiti sodišču, pri katerem je sprožen spor. V tem primeru sodišče od tožnika zahteva, da mu v 15 dneh sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na spremenjeni oziroma novi upravni akt (prvi in drugi odstavek 39. člena ZUS-1). Če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sodišče postopek nadaljuje, sicer pa postopek s sklepom ustavi (tretji odstavek 39. člena ZUS-1).
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 8, 8/1.
javni razpis - neprofitno stanovanje - vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - zdravstvene razmere
Za točkovanje po kriteriju zdravstvenih razmer ne zadostuje predložitev ustreznega zdravniškega potrdila, temveč je treba hkrati (kumulativno) izkazati slabe stanovanjske razmere, ki so vzrok za obolenje. Tožnik zato ne more uspeti zgolj s sklicevanjem na predložena zdravniška potrdila, temveč je bil dolžan izkazati tudi slabe stanovanjske razmere, ki so vzrok za obolenje
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogojni odpust - predčasni odpust - upravni postopek
Obravnavana tožnikova prošnja za dodelitev BPP se med drugim nanaša na pravno svetovanje in sestavo pravnega mnenja v zvezi z možnostjo pogojnega in predčasnega odpusta. Za pravno svetovanje, ki je oblika BPP iz prve alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, se po tretjem odstavku istega člena ZBPP šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja, ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev ter postopkov za njihovo zavarovanje. Tudi BPP v tej obliki pa je mogoče dodeliti le v zvezi s sodnimi postopki, saj ZBPP za druge vrste postopkov dodelitve BPP ne omogoča.
davek od dobička iz kapitala - dohodnina - odlog ugotavljanja davčne obveznosti - zastaranje
Zastaranje, ki ga ugovarja tožnica ni podano, saj je bil tek zastaranja pravice do odmere davka prvič pretrgan 12. 4. 2018, nato še 30. 9. 2019, ko je davčni organ tožnico ponovno pozval, naj davčno napoved dopolni in ne, kot navaja tožnica, šele z izdajo zapisnika 13. 5. 2020.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - mobilno omrežje - naročniška pogodba - prenovitev (novacija) - odpoved pogodbe
Veljavnost novacije (sklenitev novacije) ni odvisna od dejanske izpolnitve storitev, ampak od veljavne sklenitve dogovora o novi obveznosti. Čeprav do dejanskega priklopa na novi lokaciji ni prišlo, je dogovor, kot je opredeljen v dopolnitvi pogodbe, veljaven od trenutka podpisa.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - preganjanje - revščina
Tožnikova revščina ni in tudi ob vrnitvi ne bi bila rezultat zoper njega usmerjenih ravnanj subjektov resne škode. Gre za splošno stanje v tožnikovi izvorni državi, ki je posledica nedelovanja njenih sistemov, in s katerimi se ne sooča le tožnik, ampak tudi celotno prebivalstvo.
ZBPP člen 11, 11/2, 26, 26/5, 26/5-1. ZPP člen 242.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stroški postopka - nastanek stroškov - stroški priče - pred vložitvijo prošnje nastali stroški
Stroški (v obliki izgubljenega zaslužka) obeh prič, za katere je tožnik zaprosil za odobritev brezplačne pravne pomoči, so nastali še preden je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Organ za BPP ob upoštevanju drugega odstavka 11. člena ZBPP zato nima podlage, da bi tožnikovi prošnji ugodil. Stroški postopka z izvedbo dokaza nastanejo namreč takrat, ko je dokaz izveden, kar pomeni, da nastanejo stroški za pričo že ob njenem zaslišanju.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predlog za dopustitev revizije - razlogi za vložitev izrednega pravnega sredstva - verjetnost uspeha
Sodišče kot utemeljenemu pritrjuje tožnikovemu ugovoru, da organ v okviru 24. člena ZBPP ne bi mogel odločati o utemeljenosti predloga za dopustitev revizije, ker je to v pristojnosti Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in ne organa za BPP.
Zaradi pobotanja sredstvo zavarovanja po izpodbijanem sklepu (tožnikove terjatve iz naslova presežkov DDV v višini 22.647,10 EUR so bile po izdaji izpodbijanega sklepa pobotane z odmerjeno obveznostjo po izvršljivi odločbi z dne 29. 8. 2022) več ne obstaja, saj je že realizirano, zato si tožnik v tem postopku na način, kot predlaga v izpodbojnem tožbenem zahtevku, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, saj s sredstvom začasnega zavarovanja (presežki DDV) zaradi pobota ne bi mogel razpolagati.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 24. ZMZ-1 člen 15, 33.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - državljan države članice EU - državljan EU - ugotovitev državljanstva - mladoletna oseba - stranka postopka - največja korist otroka
Prošnjo za mednarodno zaščito lahko vloži zgolj oseba, ki je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, tretja država pa je vsaka država, ki ni članica EU.
Tožnica je državljanka Republike Romunije, ki je članica EU. Tožnica ne navaja nobenega primera iz Protokola, zato v skladu z 2. točko prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi s 33. členom ZMZ-1 ne more biti stranka postopka za priznanje mednarodne zaščite.
Tožnica je bila deležna posebnih procesnih jamstev, ko je njen zakoniti zastopnik imel možnost sodelovati v upravnem postopku, postavljati vprašanja in od organa zahtevati pojasnila ter na ta način s konkretnimi vprašanji, komentarji in predlogi poskrbeti, da se položaj tožnice vsestransko predstavi in razišče. Sodišče zato ugotavlja, da je toženka v upravnem postopku spoštovala največjo korist mladoletne tožnice.
licenca - zavrnitev izdaje licence - inšpekcijski nadzor - slovenski jezik
Tožeča stranka je s predloženim uradnim prevodom Potrdila o zdravniški kvalifikaciji z dne ... dokazala, da ima ustrezno izobrazbo za izvajanje zdravilske dejavnosti tradicionalne kitajske medicine, vendar prvi odstavek 36. člena ZZdrav določa še druge pogoje, ki jih mora stranka izpolnjevati za pridobitev licence po tem zakonu. Med njimi je tudi pogoj aktivno znanje slovenskega jezika, ki se dokazuje z opravljenim izpitom iz slovenskega jezika, glede katerega pa tožeča stranka priznava, da ga še ni opravila.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj za brezplačno pravno pomoč - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - nepristojno sodišče - rokovni predlog - pisna pomota
Ob dejstvu, da se je spis odstopil na Delovno in socialno sodišče, tožnik pa je vložil zoper naveden sklep pritožbo, o kateri bo odločilo Vrhovno sodišče RS (torej še sklep ni pravnomočen), tako predsednica sodišča v fazi postopka ne more v zadevi odrediti pospešitev obravnave, saj je sodnica, ki je v zadevi izdala sklep o nepristojnosti, ne obravnava. Tako je na mestu zaključek, da je zadeva očitno nerazumna in nima verjetnih izgledov za uspeh.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - upravni postopek - dopustnost upravnega spora - aktivna legitimacija
Spor med določenimi javno-pravnimi subjekti je sicer možen po tretjem odstavku 7. člena ZUS-1, vendar ne v konkretnem primeru, saj gre za spor med dvema državnima organoma.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je kot neutemeljeno mogoče zavrniti le, če je očitno, da zadeva nima (niti) verjetnih izgledov za uspeh. Gre predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka (npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva).
Glede na to, da tožnik vlaga Prošnjo za vložitev pravnega sredstva, ki ga ne more vložiti, je zadeva očitno nerazumna v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP in je Prošnjo toženka utemeljeno zavrnila.