razmerje med starši in otroki - plačilo preživnine - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer
Načelo dispozitivnosti, kot eden najpomembnejših institutov civilnega procesnega prava, je pravilo (2. in 3. čl. ZPP), načelo oficialnosti pa le izjema. Izjeme pa morajo biti posebej in jasno urejene in jih je treba tolmačiti restriktivno. Drugi odstavek 408. člena tako določa, da sodišče v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami ni vezano na postavljene zahtevke, kadar tako določa zakon, pa lahko o tem odloči tudi brez postavljenega zahtevka. Zakon ne določa, da lahko sodišče o zakonskih zamudnih obrestih odloča brez postavljenega zahtevka.
Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje štelo za umaknjeno napoved pritožbe, ni zakonit, saj temelji na razveljavljeni določbi 105.a člena ZPP (glej obseg razveljavitve omenjene določbe ZPP, razviden iz odločbe Ustavnega sodišča z dne 22.09.2005, št. Up-258/03-14).
Tožba, na podlagi katere predlagatelja postopka predlagata zaznambo spora, ni tožba, za katere 79. člen ZZK-1 predvideva zaznambo spora, saj se tožbeni zahtevek ne nanaša na ugotovitev prenehanja stvarne pravice. Tožeča stranka pa tudi ni oblikovala tožbenega zahtevka kot izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1.
ZPP člen 19, 179, 274, 274/2, 19, 179, 274, 274/2.
stvarna pristojnost - tožba - nepopolna vloga
179. čl. ZPP določa, da se pravdni postopek začne s tožbo. Tožnikova vloga je v tožbo prerasla šele, ko je postala popolna, to pa je bilo dne 17.8.2005, ko je tožnik plačal še drugi obrok takšne obveznosti. Sodišče prve stopnje je tožnikovo vlogo z dne 9.6.2005 obravnavalo le kot nepopolno vlogo in ne kot tožbo, zato se je pravilno izreklo za stvarno nepristojno v obravnavani zadevi.
Terjatev ne izvira iz poslovnega razmerja do dolžnice kot samostojne podjetnice in gre za t.i. osebno terjatev do dolžnice kot fizične osebe. Stečajni postopek zoper N.Z., samostojno podjetnico, nima vpliva na njene osebne obveznosti, ampak le na tiste obveznosti, katerih nosilka je kot samostojna podjetnica. Ker dolžnica kot fizična oseba ne preneha, te terjatve še naprej obstajajo in je vse neporavnane terjatve iz takih razmerij mogoče uveljavljati tudi še po zaključku stečaja. Omejeni so le pri izvršilnih sredstvih, saj po začetku stečaja ne morejo predlagati oziroma nadaljevati izvršbe na tisto dolžnikovo premoženje, ki je prišlo v stečajno maso, lahko pa predlagajo novo izvršbo ali novo izvršilno sredstvo na novo pridobljeno premoženje dolžnika, saj s tem v stečajno maso ne posegajo.
Res je, kar pravi pritožba, da je predlagala odložitev delitve in da sodišče prve stopnje o tem njenem predlogu še ni odločilo, kar pa na pravilnost tega sklepa ne more vplivati. Nasprotna udeleženka zatrjuje večji delež na skupnem premoženju od tistega, ki se domneva po zakonu, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predmetni nepravdni postopek prekinilo in jo napotilo na pot pravde (člen 9 ZNP). Tak sklep tudi ni izdan v njeno škodo, saj postopek razdružitve dejansko miruje, tak cilj pa zasleduje nasprotna udeleženka tudi s predlogom za odložitev izvršbe.
azbestna bolezen - strah zaradi poklicne bolezni - nova škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Odškodnina za strah je pravno priznana samo kot pretekla škoda. Bodoči strah ni pravno priznana škoda, razen če je tako intenziven, da preide v tiste posledice poškodbe, ki jih pravni red označuje kot duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti.
predlog za izvršbo vložen pri sodišču, ki je odločalo o terjatvi - predložitev izvršilnega naslova
Sodišču prve stopnje ni bilo potrebno pošiljati izvršilnega naslova dolžniku. Izhajati je namreč potrebno iz določb 42. čl. ZIZ, da v primeru, če je predlog za izvršbo vložen pri sodišču, ki je odločalo o terjatvi, temu ni treba predložiti izvršilnega naslova v izvirniku ali overjenem prepisu, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, kar pomeni, da tudi v primeru, ko je izvršilni naslov predložen predlogu za izvršbo, tega posebej ni potrebno pošiljati dolžniku.
pogodbeno dogovorjena prepoved odsvojitve in obremenitve - vpis prepovedi odsvojitve in obremenitve v zemljiško knjigo - učinek proti tretjim
Zaznamovana je bila le sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju med I.M. in S.A., v kateri sta se pogodbeni stranki dogovorili za prepoved odsvojitve. V pogodbi dogovorjena prepoved učinkuje le med njima in nikakor ne vpliva na pogodbe, ki so jih sklenili tretji v dobri veri, da take prepovedi ni.
Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 75, 75/4. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 90, 90/3, 90, 90/3.
kolektivni spor - kolektivna pogodba - nadomestilo plače
Če poklicna kolektivna pogodba določenega področja ne uredi
ugodnejše od kolektivne pogodbe dejavnosti ali če ga ga sploh ne
uredi, se upoštevajo določbe kolektivne pogodbe dejavnosti.
Ker Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike (KPZZ) ni
opredelila načina obračuna urne postavke osnove nadomestila za
čas odsotnosti z dela (v 4. odst. 75. čl. KPZZ določa le osnovo
za izračun nadomestila plače za čas odsotnosti z dela - izplačana
plača v zadnjih 3 mesecih), se upošteva 3. odst. 90. čl.
Kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva
(KPDZSV), ki določa, da je osnova za obračun nadomestila plača
delavca v preteklem mesecu, osnovo v urni postavki pa določa
tako, da se plačo iz preteklega meseca deli s številom plačanih
ur delavca za redni delovni čas in za delo preko polnega
delovnega časa iz preteklega meseca.
Metoda obračuna urne postavke za izračun nadomestila plače, po
kateri se v osnovo za izračun urne postavke poleg plače za redni
delovni čas in za delo preko polnega delovnega časa (nadurno
delo) tudi plačila za čas dežurstva in stalne pripravljenosti (ko
sicer ne opravlja dejanskega dela), medtem ko se pri številu ur,
na podlagi katerih se izračuna urna postavka, ure dežurstva in
stalne pripravljenosti ne upoštevajo (ker se upoštevajo le
plačane ure za redni delovni čas in za delo preko polnega
delovnega časa), ni v skladu s 3. odst. 90. čl. KPDZSV. Če se v
osnovo všteva plačilo iz vseh naslovov (redno delo, nadure,
dežurstva... ), prejeto v preteklem mesecu, tako doblena osnova
pa se ne deli z vsemi urami, za katere je zdravnik prejel plačo,
lahko pride celo do tega, da bi urna postavka za izračun
nadomestila plače za čas odsotnosti znašala več, kot bi znašala