22.

VSK sklep I Cpg 249/2005

27.10.2005

STEČAJNO PRAVO

VSK01887

Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji člen 126, 126. ZPPSL člen 125, 137, 137/1, 137/6, 137/7, 142, 142/1, 142/2, 142/3, 125, 137, 137/1, 137/6, 137/7, 142, 142/1, 142/2, 142/3.

prijava terjatve

V vseh primerih so prijave svojih oživelih terjatev vložili

po poteku 30-dnevnega roka od dneva vrnitve v stečajno maso.

Res je, da ZPPSL ravno takšnega primera ne ureja, saj izhaja

iz predpostavke, da oživijo terjatve upnikov zaradi uspelega

izpodbijanja v sodnem ali upravnem postopku in v tem primeru

predvideva za prijavo terjatve 30-dnevni rok od

pravnomočnosti odločbe. Vendar pa ZPPSL ne omogoča

prijavljanja terjatev izven rokov, ki jih določa.

 

24.

VSK sklep I Cpg 244/2005

27.10.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO

VSK01886

ZPP člen 188, 188/1, 188/3, 188, 188/1, 188/3.

prisilna poravnava - umik prijavljene terjatve - umik tožbe

Ko tožnik umakne tožbo (1. odst. 188. čl. ZPP), izda sodišče

sklep o ustavitvi postopka (3. odst. 188. čl. ZPP). Takšen

sklep je le deklaratorne narave, izjava tožnika o umiku

tožbe pa ima konstitutivne učinke, kar pomeni, da tožnik

navedene izjave ne more preklicati.

 

26.

VDS sodba Pdp 457/2004

27.10.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03313

ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 204, 204/1, 204/4, 88, 88/1, 88/1-1, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 204, 204/1, 204/4.

delovno razmerje - odpoved delovnega razmerja - odpravnina - izračun osnove za odmero odpravnine - neposredno sodno varstvo - odpoved delovnega razmerja - izračun osnove za odmero odpravnine - neposredno sodno varstvo

Tožnici je bila redno odpovedana PZ iz poslovnega razloga po

1.1.2003, zato je pri izračunu odpravnine potrebno upoštevati

109. člena novega ZDR. Kot delovna doba pri delodajalcu in

njegovih pravnih prednikih v smislu 3. odstavka 109. člena ZDR se

šteje tudi čas zaposlitve pri delodajalcu, ki je tožnico prevzel

skladno z 15. členom ZTPDR, čeprav SKPG/90, ki je veljala v času

prevzema, še ni določala, da se za delavca, ki je bil prevzet na

delo k drugemu delalodajalcu, šteje, kot da zaposlitve ni

spremenil. Ker je tožnica po prej veljavni delovnopravni

zakonodaji pridobila pravico, da se v primeru prevzema

šteje, da ni spremenila zaposlitve, je tudi to zaposlitev

potrebno upoštevati pri izračunu odpravnine po 109. členu

ZDR.

Delavcu ni potrebno izpodbijati sklepa o določitvi višine

odpravnine pri delodajalcu po 1. odstavku 204. člena ZDR,

saj gre za denarni zahtevek, ki ga delavec skladno z 4.

odstavkom 204. člena ZDR lahko uveljavlja direktno pred

sodiščem.

 

28.

VSK sklep II Cpg 86/2005

27.10.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSK01614

ZGD člen 394, 394. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.

terjatev zoper družbenika - prenehanje družbe - izbris iz sodnega registra

Ko teče izvršilni postopek zoper izbrisano družbo in se ta lahko nadaljuje zoper družbenika na podlagi istega izvršilnega naslova, tako terjatev lahko uveljavlja upnik le s predlogom za nadaljevanje izvršbe, ki ga mora vložiti na sodišču.

 

30.

VDS sklep Pdp 771/2004

27.10.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03338

ZDR člen 88, 88/3, 88, 88/3.

delovno razmerje - odpoved delovnega razmerja - razporeditev na drugo delovno mesto

Tožena stranka je tožniku odpovedala PZ iz poslovnih razlogov

zaradi ukinitve njegovega delovnega mesta vodarnar I. Za presojo,

ali bi mu morala ponuditi delo za delovno mesto vzdrževalca ali

operaterja, za katera je sklepala nove PZ, je odločilno, kakšna

izobrazba se je zahtevala za DM, za katero je bila tožniku

odpovedana PZ in ne tožnikova dejanska izobrazba.

 

32.

VSL sodba II Cp 3348/2005

26.10.2005

obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo

VSL50267

ZUODNO člen 2, 7, 2, 7. SZ-1 člen 107, 112, 107, 112.

najemna pogodba - odpoved - aktivna legitimacija - pravno nasledstvo

Tožeča stranka je glede na določbe ZOUDNO pravna naslednica prejšnje

občine, ki je sporno stanovanje kupila na podlagi kupoprodajne

pogodbe, ki zemljiškoknjižno ni bila realizirana. Čeprav je torej v

zemljiški knjigi lastninska pravica še vedno vpisana na prvotnega

lastnika, je tožeča stranka kot najemodajalec legitimirana za

vložitev tožbe na odpoved najemne pogodbe, izpraznitev in izročitev

stanovanja in plačilo najemnine zoper najemnika stanovanja.

 

34.

VSL sodba in sklep II Cp 2800/2005

26.10.2005

OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

VSL50994

ZZad člen 74, 74/2, 74, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 14, 14/1.

zakupna pogodba - kmetijsko zemljišče - pridobitev posesti

Na podlagi določbe 2. odstavka 74. člena ZZad in 1. odstavka 14.

člena ZSKZG so torej z dnem uveljavitve navedenih zakonov vsa

kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih temeljne organizacije

kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način,

postala last Republike Slovenije ali občin in se po stanju ob

uveljavitvi zakonov prenesla na sklad oziroma občino.

V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je imela

tožeča stranka zemljišča v uporabi oziroma v upravljanju na podlagi

odločb, izdanih v postopkih arondacije. Arondacije so se izvajale na

podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča

(Uradni list FLRJ št. 43/95 in 53/62 ter Uradni list SFRJ št. 10/65 s

spremembami in dopolnitvami). Ta predpis je naveden v 3. členu Zakona

o denacionalizaciji, kar pomeni, da so bile nepremičnine pridobljene

s podržavljanjem v smislu predpisov o denacionalizaciji. Trditve

tožeče stranke, da je bila prejšnjim lastnikom za arondirana

zemljišča plačana odškodnina, ki je bila v nekaterih primerih

določena tudi sporazumno, nihče od prejšnjih lastnikov pa ni preko

sodišča zahteval odmere odškodnine, čeprav je to zakon omogočal, so

sicer lahko točne, vendar na odločitev v tem postopku nimajo vpliva.

V Navodilu, izdanem na podlagi zakona, je bilo namreč določeno, da se

kljub plačilu odškodnine za arondirana zemljišča šteje, da so bila

pridobljena neodplačno, če odškodnina ni presegala 30% takratne

vrednosti.

 

36.

VSL sklep I Kp 383/2005

26.10.2005

kazensko materialno pravo

VSL22807

KZ člen 310, 310/2, 310, 310/2.

nedovoljena proizvodnja in promet z orožjem ali razstrelilnimi snovmi

Tudi narava orožja sama po sebi v povezavi s strelivom in strelivo,

je lahko eden od kriterijev ali gre za veliko količino ali ne.

Vojaško orožje je takšne narave, da je kriterij za veliko količino

strožji, kot bi bil pri nekem drugem orožju. Vsekakor je že oblikovan

kriterij, da pomeni velika količina večkratno preseganje zamišljene

količine, ki jo ima posameznik lahko v uporabi v primeru

dovoljenosti. Vojak ima tako lahko v uporabi v mirnodobnem času eno

puško in k temu pripadajočih 30 nabojev, to je en nabojnik. Sodišče

prve stopnje se pri presoji za kakšno količino streliva gre, ni

opredelilo do količine streliva, ki jo ima lahko vojak v mirnodobnem

času. Takšna presoja bi bila v konkretnem primeru ustrezna, saj gre

za presojo v normalnih razmerah, ne pa v ekstremnih razmerah, kot je

izvajanje vojnih operacij. Zato kriterij, po katerem je sodišče

ocenilo, da ne gre za veliko količino streliva, največje možno

število nabojev - ki jih ima lahko vojak pri izvajanju bojnih

operacij, ne vzdrži preizkusa.

 

38.

VSK sodba I Cp 449/2004

26.10.2005

stvarno pravo - obligacijsko pravo

VSK01355

ZTLR člen 15, 15/4, 15, 15/4.

nastanek škode

Če so dela neodložljiva, saj bi sicer nastala škoda in je šlo po obsegu za večja popravila, nepravdni postopek zaradi pomanjkanja soglasja niti ni predviden (4. odst. 15. člena ZTLR).

 

40.

VSK sklep Kp 102/2005

26.10.2005

kazensko materialno pravo

VSK01431

KZ člen 50, 302, 302/1, 302/4, 50, 302, 302/1, 302/4.

preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - ugotovitev dejanskega stanja

Način vožnje, ko voznik namesto, da bi vozilo na zahtevo policista ustavil, pospeši in ga usmeri proti njemu, je namreč nedvomno označiti kot delovanje tako imenovane absolutne sile, ki je policistu onemogočila opravo hotenega uradnega dejanja.