Res je, da bi moral dolžnik po izvršilnem naslovu plačevati preživnino zakoniti zastopnici, materi upnikov, na roke. Vendar lahko upnik kadarkoli pristane na drugačen način izpolnitve obveznosti, pristanek pa je lahko izražen tudi s konkludentnimi dejanji. Dolžnik zatrjuje prav to; da je zakonita zastopnica mld. dolžnikov tiho pristajala na drugačen način izpolnjevanja preživninske obveznosti - z neposrednim plačilom preživnine na roke otrok - in kot dokaz za to dejstvo tudi predlaga zaslišanje upnikov. Zatrjuje tudi, da sta tako upnica kot tudi zakonita zastopnica - za čas, ko je bila upnica še mladoletna - soglašali, da preživninsko obveznost do konca meseca avgusta izpolnjuje naturalno, z neposredno skrbjo za hčerko.
uporaba vozila - pravni standard - obvezno avtomobilsko zavarovanje
Sodišče je ugotovilo, da je tožnik popravljal tovorno vozilo pri lastniku vozila na domu. Pri vozilu je bilo potrebno uravnati zavorni pritisk, pri tem pa je prišlo do eksplozije zračne blazine, ob kateri je tožnik utrpel telesno poškodbo. Ugotovljene okoliščine primera po oceni pritožbenega sodišča kažejo, da ni šlo za rabo vozila na način, zaradi katerega je v Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu predvideno obvezno zavarovanje vozila za škodo povzročeno tretjim osebam, temveč za popravilo vozila na lastnikovem domu. Zato tožnikova škoda z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti ni zajeta.
Sodišče sprejme sodbo na podlagi dokaznega postopka, izvedenega na glavni obravnavi, pri čemer mora dokaze oceniti vsakega posebej in v povezavi z drugimi. Seveda mora pri tem upoštevati tudi morebitno nezanesljivost in nemalokrat tudi subjektivno pogojenost personalnih dokazov v primerjavi z objektivnimi podatki, ki jih nudijo materialni dokazi. Šele ko sodišče zanesljivo pretehta vse dokaze, ob upoštevanju zgoraj povedanega, se lahko dokoplje do zanesljivih zaključkov o kaznivem dejanju in o storilcu le-tega. Prav taka ocena pa v obravnavani kazenski zadevi kaže na pravilnost izpodbijane odločitve.
ZPP člen 339, 339/2-8, 350, 350/2, 339, 339/2-8, 350, 350/2.
bistvena kršitev določb postopka
Dolžnici je bil predlog upnikov za določitev sodnih penalov vročen šele hkrati z izpodbijanim sklepom. S takim postopanjem pa je sodišče prve stopnje odvzelo dolžnici možnost sodelovanja in obravnavanja pred sodiščem prve stopnje.
Dokler storilec ne ve, da je kupoprodajna pogodba, na podlagi katere je pridobil tujo stvar, po samem zakonu razdrta, kaznivo dejanje zatajitve po 1. odst. 215. člena KZ češ, da si je protipravno prilastil tujo stvar, ki mu je bila s pogodbo zaupana, ne more biti podana.
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki ni bilo sporno, pravilno uporabilo določbo 219. čl. ZOR, ki je še veljal v času spornega razmerja in se zato na podlagi 1060. čl. Obligacijskega zakonika.
Sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka ne uživa posesti nepremičnine v sorazmerju s svojim solastninskim deležem, toženka pa z uporabo cele nepremičnine krši tožnikovo pravico do uporabe te nepremičnine. S takšno uporabo ima toženka korist. Korist je v brezplačni uporabi tožničinega solastnega deleža.
ZZZDR člen 81a, 81a. Sodni red člen 285, 285/3, 296, 296/4, 285, 285/3, 296, 296/4.
preživnina - postopek
V obravnavanem primeru, ko sodišče vodi postopek v zvezi z zahtevkom za plačilo preživnine v ločenem postopku, tako postopanje ne more vplivati na materialnopravno odločitev v tej zadevi, saj plačevanje preživnine ni pogoj za razvezo zakonske zveze. Vplivati pa tudi ne more na usodo preživninskega zahtevka, saj je jasno, da je bil toženkin zahtevek postavljen pravočasno.
ZPP člen 95, 115, 95, 115. ZMZPP člen 8, 12, 20, 27, 8, 12, 20, 27.
uporaba tujega prava - odvetniški stroški - pooblastilo odvetnika - zamudne obresti
Za sprejem prisojenih stroškov je odvetnik upravičen že na podlagi splošnega pooblastila za pravdo (95. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Za sprejem s sodbo prisojenega zneska pa mora, ker gre za posel materialnega prava, imeti odvetnik pooblastilo kot izpolnitveni upravičenec.