• Najdi
  • <<
  • <
  • 18
  • od 19
  • >
  • >>
  • 341.
    VSL sklep IV Cpg 81/2005
    5.10.2005
    sodni register
    VSL05728
    ZGD člen 54, 54/2, 55, 54, 54/2, 55. ZFPPod člen 25, 25/2, 25, 25/2.
    izbris iz sodnega registra
    Predložena bilanca v spisu z dne 31.12.2003, ki jo je priložila

    družbenica E. N., namreč kot izhaja iz podatkov v spisu, AJPES-u ni

    bila predložena. Dejansko je mogoče iz primerjave podatkov bonitete

    poslovanja iz vira podatkov APP 1994 do 2001 in AJPES - podatkovna

    baza letnih poročil 2002, ki ju je predložil v spis upnica dne

    24.3.2004, ugotoviti, da se podatki iz bilance stanja na dan

    31.12.2003, številčno povsem ujemajo s podatki iz bilance stanja za

    leto 2001 (primerjaj pri sredstvih - I. stalna sredstva, 259 48, I.

    neopredmetena dolgoročna sredstva 2451).

     
  • 342.
    VSL sodba in sklep IV Cp 3869/2005
    5.10.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51350
    ZZZDR člen 81, 81.
    preživnina za razvezanega zakonca
    Zakoncu, ki ne živi skupaj s svojim zakonskim partnerjem in ni

    materialno odvisen od njega, preživnina ne gre, ker se šteje, da je s

    svojim načinom življenja dokazal sposobnost preživljanja.

     
  • 343.
    VSL sodba II Cp 1476/2004
    5.10.2005
    zavarovalno pravo
    VSL50984
    ZOR člen 394, 394. ZOZP člen 19, 19.
    valorizacija - obvezno avtomobilsko zavarovanje
    Pri premoženjskem (enako pri osebnem) zavarovanju, če zavarovalni

    pogoji tega ne določajo, zakonski predpisi ne omogačajo valorizacije

    zavarovalnih vsot na dan njihovega plačila. Rešitev ohranjanja realne

    vrednosti zavarovalne vsote določena v 19. členu ZOZP je namreč ena

    izmed zakonitih izjem načela denarnega nominalizma in je izključno

    posledica posebne narave in namena obveznega zavarovanja. Tudi če bi

    se stranki dogovorili za valorizacijo zavarovalne vsote pri

    zavarovanju voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO plus),

    tožnik ne bil upravičen do valorizacije slednje za čas pred

    sklenitvijo zavarovalne pogodbe, prav to pa je predmet tožbenega

    zahtevka.

     
  • 344.
    VSK sklep II Cp 923/2005
    5.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01297
    ZPP člen 339, 339/2-8, 350, 350/2, 339, 339/2-8, 350, 350/2.
    bistvena kršitev določb postopka
    Dolžnici je bil predlog upnikov za določitev sodnih penalov vročen šele hkrati z izpodbijanim sklepom. S takim postopanjem pa je sodišče prve stopnje odvzelo dolžnici možnost sodelovanja in obravnavanja pred sodiščem prve stopnje.

     
  • 345.
    VSL sklep IV Cpg 74/2005
    5.10.2005
    sodni register
    VSL05742
    ZFPPod člen 25, 25/2, 25, 25/2.
    izbris iz sodnega registra
    Dokazi morajo potrjevati obstoj premoženja gospodarske družbe v času

    ugovora oziroma pritožbe.

     
  • 346.
    VDS sodba Psp 504/2005
    5.10.2005
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS03706
    ZPIZ-1 člen 22, 93, 94, 159, 160, 160, 159, 94, 93, 22.
    invalidska pokojnina - brezposelna oseba
    Tožnica je bila na dan nastanka III. kategorije invalidnosti

    uživalka nadomestila za čas brezposelnosti in s tem zavarovanka

    iz 22. čl. ZPIZ-1. Zavarovancu iz 22. čl. ZPIZ-1 se delna

    invalidska pokojnina odmeri v odstotku glede na skrajšanje

    polnega delovnega časa od invalidske pokojnine, ki bi mu

    pripadala na dan nastanka invalidnosti. Do povečanja delne

    invalidske pokojnine za 40 % so upravičeni le tisti zavarovanci,

    katerim je prenehalo delovno razmerje neodvisno od njihove volje

    po nastanku invalidnosti in ne v času, ko statusa delovnega

    invalida niso imeli.

     
  • 347.
    VDS sklep Psp 192/2005
    5.10.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03655
    ZDSS-1 člen 30, 30/1, 66, 84, 84/1, 30, 30/1, 66, 84, 84/1.
    razveljavitev
    Pritožbeno sodišče razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, če

    nepravilnosti ni mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno

    izvedbo dokazov oz. izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi

    pred sodiščem druge stopnje (1. odst. 30. čl. ZDSS-1). Za tak

    primer gre, če prvostopenjsko sodišče sploh ni preizkušalo in

    odločalo o vprašanju zakonitosti toženčevih odločb in ni izvajalo

    dokazov za ugotovitev bistvenih pravno relevantnih dejstev -

    datuma prenehanja delovnega razmerja tožnika in ali je bil ob

    prenehanju razporejen na drugo ustrezno delo ali na čakanje na

    delo, (od tega vprašanja je tudi odvisna pravica do nadomestila

    zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu glede na določbe

    ZPIZ/92 - veljavnega v času izdaje prvostopenjske odločbe).

     
  • 348.
    VSL sklep IV Cp 4486/2005
    5.10.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50067
    ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5, 106/7, 106, 106/1, 106/5, 106/7.
    stiki otroka s staršem - otrokova želja
    Pritožbeno sodišče kot pravilne sprejema zaključke sodišča prve

    stopnje, da je v otrokovo korist, da čim prej vzpostavi stike z

    očetom in normalen odnos do njega. Zaradi indoktrinacije otroka in

    doseženega sindroma odtujenosti se morajo ti stiki uvajati postopoma

    in ob pomoči strokovne osebe. Ob tehtanju otrokovega zavračanja očeta

    in napora, ki ga bo deležen ob uvajanju stikov, tudi po presoji

    pritožbenega sodišča prevlada korist, ki jo bo otrok pridobil z

    vzpostavitvijo normalnega odnosa z očetom. To bo otroku omogočilo

    tudi normalen osebnostni razvoj, saj bi se sicer ob odsotnosti stikov

    večala njegova notranja napetost in bi vodila v razvoj travmatizirane

    osebnosti. Vse to je ob zaslišanju pojasnil izvedenec, zato so

    neutemeljeni očitki pritožbe nasprotne udeleženke, da gre izvedencu

    le za dosego končnega cilja - vzpostavitve stikov ne glede na to,

    kako se bo počutil otrok. Končni cilj, ki ga je jasno opredelil

    izvedenec, je vendarle normalen in zdrav razvoj otrokove osebnosti

    tako v socialnem kot čustvenem pogledu. Ta cilj pa pretehta nad

    trenutno željo otroka, ki stike zavrača - takšno zavračanje namreč ni

    utemeljeno oziroma je posledica indoktriniranega strahu pred očetom.

     
  • 349.
    VSL sklep I Cp 3621/2005
    5.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50573
    ZPP člen 206, 206/1, 206, 206/1.
    prekinitev postopka
    Vložena ustavna pritožba zoper pravnomočno sodbo o temelju tožbenega

    zahtevka ni razlog za preknitev pravdnega postopka, ki še teče o

    višini zahtevka.

     
  • 350.
    VSL sklep II Cp 3436/2005
    5.10.2005
    denacionalizacija - nepravdno pravo
    VSL50264
    ZNP člen 35, 35/4, 104, 35, 35/4, 104. ZDEN člen 56, 56/1, 71, 71/2, 56, 56/1, 71, 71/2.
    stroški postopka
    V denacionalizacijskih postopkih, za katere je pristojno nepravdno

    sodišče, je pravni temelj za odločitev o stroških postopka podan v

    104. členu ZNP.

     
  • 351.
    VDS sodba Psp 683/2005
    5.10.2005
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS03689
    ZZVZZ člen 12, 23, 26, 12, 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 34, 34.
    zdravstveno zavarovanje - ortodontsko zdravljenje
    Določba 34. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja

    (Pravila) določa, da je ortodontsko zdravljenje po 18. letu

    starosti dopustno le, če se je pričelo pred dopolnitvijo te

    starosti. Po 2. členu Statuta ZZZS je zavod kot nosilec in

    izvajalec obveznega zavarovanja pooblaščen, da sprejema

    podrobnejše predpise o obveznem zavarovanju ter v sodelovanju z

    drugimi institucijami oblikuje in določa program zdravstvenih

    storitev v državi. Ureditev, ki jo je zavod uresničil v 34. čl.

    Pravil, temelji na zakonskem pooblastilu, zato trditve o

    nezakonitosti oz. protiustavnosti ureditve niso utemeljene.

     
  • 352.
    VDS sklep Psp 98/2005
    5.10.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03731
    ZDSS člen 31, 31. ZPP člen 111, 112, 111, 112. ZPIZ-1 člen 252, 252.
    pravočasnost tožbe - socialni spor - prepozna tožba
    Po 252. členu ZPIZ-1 lahko zavarovanec sodno varstvo uveljavi v

    roku 30 dni od vročitve dokončne odločbe. Enak rok je določal

    ZDSS v 31. členu. Tožba je pravočasna, če je 30 dan od vročitve

    dokončne odločbe, v zvezi s katero se zahteva sodno varstvo,

    oddana na pošto kot priporočena pošiljka. V primeru zamude roka

    predsednik senata tožbo zavrže.

     
  • 353.
    VSL vmesna sodba I Cp 1342/2004
    5.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50373
    ZOR člen 262, 262/1, 813, 813/1, 814, 823, 823/1, 262, 262/1, 813, 813/1, 814, 823, 823/1. ZPP člen 315, 315.
    posredniška pogodba - provizija
    Ker je sodišče prve stopnje na podlagi ocene vseh izvedenih dokazov

    prišlo do ugotovitve, da je bilo stanovanje toženca prodano S.

    d.o.o., Ljubljana, na podlagi storitev in informacije, ki jih je

    posredovala tožnica G.-ju, je tožbeni zahtevek za plačilo provizije

    po temelju utemeljen. Vprašanje, ali se je toženec v času sklepanja

    prodajne pogodbe zavedal, da je stanovanje prodal zaradi posredovanja

    tožnice, ni pravno relevantno.

     
  • 354.
    VSL sklep IV Cpg 57/2005
    5.10.2005
    sodni register
    VSL05748
    ZZ člen 11, 12, 37.
    zavod
    Pritožnik zmotno meni, da je avtomatizem imenovanje vršilca dolžnosti

    direktorja po 15. členu Akta določen le v primeru, ko nihče od

    prijavljenih kandidatov ni bil izbran, torej ko niti svet zavoda ni

    izbral nobenega kanditata. Toda tako ZZ, kot tudi Akt govorita o

    imenovanju vršilca dolžnosti direktorja. To pa pomeni, da morata biti

    izpolnjeni obe fazi postopka imenovanja, tako izbira kandidata, kot

    tudi soglasje ustanovitelja.

    Neizbira kandidata zato lahko pomeni le njegovo neimenovanje za

    direktorja. Sicer pa niti 37. člen ZZ ne določa, da je za vršilca

    dolžnosti direktorja lahko imenovan v razpisnem postopku po svetu

    zavoda izbran kandidat, ki nima soglasja ustanovitelja zavoda.

     
  • 355.
    VSL sklep II Cp 4413/2005
    5.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50245
    ZOR člen 173, 173.
    objektivna odgovornost - izključitev odgovornosti
    Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje prvostopnemu sodišču, da

    predstavlja pritrjevanje mreže, umikanje mreže, hoja delavcev po

    brežini in seveda samo izvajanje del, ki lahko povzroči padanje

    kamenja na cestišče, povečano nevarnost in te okoliščine omogočajo

    zaključek o nevarni dejavnosti kot podlagi za objektivno odgovornost

    izvajalca nevarne dejavnosti. Vendar pa takšna opredelitev nevarne

    dejavnosti ne razširja odgovornosti tožene stranke na tiste vzroke,

    iz katerih izvira škodna posledica, ki ne izvirajo iz območja, kjer

    se takšna nevarna dejavnost neposredno opravlja, pa čeprav se je tudi

    del zemljišča, iz katerega izhaja škodni vzrok, nahajal neposredno

    poleg gradbišča, in kljub temu, da se je semafor, postavljen zaradi

    zapore cestišča, nahajal pred delom, kjer so se gradbeni posegi

    izvajali. Tako tožena stranka ne more odgovarjati za padec kamenja iz

    zemljišča, ki se ni nahajal na tistem delu brežine, kjer se je

    izvajala sanacija, temveč iz območja, ki sanaciji oziroma gradbenim

    delom ni bilo podvrženo in je povzročil padec kamna na cestišče od

    opravljanja dejavnosti povsem neodvisen vzrok (na primer naraven

    vzrok, kot je erozija, zaradi katere se razrahlja zemljišče, ki ni

    podvrženo gradbenemu posegu, nezadostna zaščitenost z mrežo tiste

    brežine, ki se nahaja izven gradbišča). Če je torej škodo zaradi

    padca kamna povzročila okoliščina, ki je od opravljanja dejavnosti

    neodvisna, za nastale škodne posledice ni mogoče obremeniti nosilca

    nevarne dejavnosti, ki delo opravlja v bližini, temveč tistega, ki je

    odgovoren za vzdrževanje cestišča ali pa morda razlog celo pripisati

    višji sili.

     
  • 356.
    VSL sklep III Cp 3899/2005
    5.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50768
    ZIZ člen 67, 67/2, 67, 67/2.
    nasprotna izvršba - predlog
    O predlogu za nasprotno izvršbo, vloženem po preteku enega leta od

    dneva, ko je bil končan izvršilni postopek, ni dovoljeno meritorno

    odločati.

     
  • 357.
    VSL sklep I Cp 1802/2005
    5.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50074
    ZPP člen 137, 137/1, 339, 339/2, 339/2-8, 137, 137/1, 339, 339/2, 339/2-8.
    vročanje - pooblaščenec - načelo kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v ZPP

    drugače določeno (1. odstavek 137. člena ZPP). Sklepa z dne

    26.11.2004 toženki nista bila pravilno vročena, zato sodišče prve

    stopnje tudi ne bi smelo izvajati sankcij zaradi toženkine

    neaktivnosti po pozivih, ki sta jih sklepa vsebovala. S (pravilnim)

    vročanjem pisanj (vabil, odločb, vlog nasprotnika) se zagotavlja

    uresničevanje načela kontradiktornosti oziroma načela obojestranskega

    zaslišanja, saj se preko vročitev stranka seznanja s potekom

    postopka, procesnimi dejanji druge stranke in sodišča. Kršitev pravil

    o vročanju je zato strogo sankcionirana in predstavlja absolutno

    bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj z opustitvijo

    (pravilne) vročitve stranki ni dana možnost (kvalificiranega - po

    pooblaščencu, ki si ga je sama izbrala) obravnavanja pred sodiščem

    (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP).

     
  • 358.
    VSK sodba I Cp 798/2005
    5.10.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSK01633
    ZZZDR člen 81a, 81a. Sodni red člen 285, 285/3, 296, 296/4, 285, 285/3, 296, 296/4.
    preživnina - postopek
    V obravnavanem primeru, ko sodišče vodi postopek v zvezi z zahtevkom za plačilo preživnine v ločenem postopku, tako postopanje ne more vplivati na materialnopravno odločitev v tej zadevi, saj plačevanje preživnine ni pogoj za razvezo zakonske zveze. Vplivati pa tudi ne more na usodo preživninskega zahtevka, saj je jasno, da je bil toženkin zahtevek postavljen pravočasno.

     
  • 359.
    VSL sodba II Cp 4198/2005
    5.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50278
    ZPP člen 212, 212.
    kreditna pogodba - dokazno breme
    Sodišče prve stopnje je višino dolga pritožnice pravilno ugotovilo.

    Svojo odločitev je oprlo na kartico prometa, obračun stanja kredita

    in izpiska iz poslovne knjige za toženo stranko, ki jih je vse

    sodišču prva stopnje predložila tožeča stranka. Pritožnica obračunu

    kredita oporeka le pavšalno, sklicuje se le na skupno višino plačanih

    anuitet, ki med strankama ni sporna. Nasprotnih dokazov tožena

    stranka sodišču prve stopnje ni predlagala niti v ugovoru z dne

    10.11.2003 zoper sklep o izvršbi opr.št. I 2003/163030 z dne

    29.10.2003, niti na glavni obravnavi dne 4.5.2005, saj na narok tega

    dne, kljub temu, da je bila nanj pravilno vabljena, ni prišla. Tožeča

    stranka ni bila dolžna zapadle in neplačane obroke tožene stranke

    poravnati iz depozita, ki ga je tožena stranka položila pri tožeči

    stranki ob sklenitvi kreditne kreditne pogodbe.

     
  • 360.
    VSC sodba Cp 1094/2004
    5.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSC01267
    ZOR člen 219, 219.
    solastnina - uporaba tuje stvari v svojo korist
    Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki ni bilo sporno, pravilno uporabilo določbo 219. čl. ZOR, ki je še veljal v času spornega razmerja in se zato na podlagi 1060. čl. Obligacijskega zakonika.

    Sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka ne uživa posesti nepremičnine v sorazmerju s svojim solastninskim deležem, toženka pa z uporabo cele nepremičnine krši tožnikovo pravico do uporabe te nepremičnine. S takšno uporabo ima toženka korist. Korist je v brezplačni uporabi tožničinega solastnega deleža.

     
  • <<
  • <
  • 18
  • od 19
  • >
  • >>