Po oceni pritožbenega sodišča tožnica, na kateri je dokazno breme glede na ugotovljena dejstva v prvostopenjskem postopku, ni uspela dokazati, da je bil kupec nepremičnin, ki je sedaj kot tak tudi vpisan v zemljiško knjigo, pri sklepanju posla nedobroveren.
V obravnavanem primeru je odločilno vprašanje ali je pravica tožnice, ki zatrjuje pridobitev solastninske pravice na nepremičnini originarno na podlagi skupne gradnje, močnejša od lastninske pravice H. d.o.o., ki ima to svojo pravico vpisano v zemljiški knjigi.
Sodna praksa je zato tudi pred uveljavitvijo ZZK-1 in SPZ stala na stališču, da kadar zemljiškoknjižno stanje ni resnično ali popolno, ima za dobrovernega pridobitelja stvarnih pravic na nepremičninah, ta sicer relativna domneva, absolutni učinek (prim. tudi 1500 paragraf ODZ glede priposestvovanja). Gre torej za izjemo od splošnega načela, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam.
neupravičena obogatitev - poslovodstvo brez naročila
Za presojo razmerja je bistveno to, kako sta pogodbeni stranki izpolnjevali obveznosti in uresničevali pravice v medsebojnem razmerju, dokler ni med njima prišlo do spora.
Po 4.odst. 67.čl. ZOR so veljavni tudi poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke v pisni pogodbi.
Vlaganja niso bila v nasprotju z izrecno izraženo voljo tožnika.
Če je tožnik tožencu dopuščal, da je lokal preurejal in je zaradi njegovih vlaganj bilo tožnikovo premoženje obogateno, ima toženec pravico do tožnika terjati povračilo tistih izdatkov, ki pomenijo korist za tožnika.
ZOR člen 18, 154, 154/1, 184, 18, 154, 154/1, 184. ZC člen 84, 84. ZDE člen 1, 1/1, 2, 2/1, 1, 1/1, 2, 2/1.
krivdna odgovornost - skrbnost dobrega strokovnjaka - denarna enota - zakonito plačilno sredstvo
Gre za krivdno odgovornost prvo tožene stranke, ki se presoja po merilih skrbnosti dobrega strokovnjaka, ki je v 84. členu Zakona o cestah organizacijam za vzdrževanje cest nalagal v okviru obveznosti rednega vzdrževanja cest tudi zagotavljanje prevoznosti cest v letnem in zimskem času.
2.Denarna enota Republike Slovenije je tolar, ki je tudi edino zakonito plačilno sredstvo na območju RS. Čeprav se računi glasijo v italijanskih lirah oz. HRK, ob nakazani materialnopravni podlagi ne more biti nobenega dvoma, da lahko tožnik kot valuto izpolnitve uveljavlja tolar.
Tožnica je utrpela potem, ko je bila toženi stranki naložena v plačilo odškodnina, novo škodo, prišlo je do poslabšanja zdravstvenega stanja tožnice na psihičnem področju in s tem do nastanka nove negmotne škode. Šele naknadno je namreč oškodovanka izvedela za drugačen, večji obseg in drugačno, hujšo naravo poškodb, ta tedaj, ko se je priznala prvič odškodnina, ni bila znana, tudi njenega nastanka ni bilo mogoče predvideti,
V obravnavani zadevi ne gre za primer (izključitve iz članstva oz. nesprejema v članstvo), ampak je bil tožniku izrečen zgolj disciplinski ukrep začasne prepovedi lova, zoper katerega se je pritožil, občni zbor po njegovi pritožbi (še) ni odločil, ko torej sodno varstvo niti ni predvideno.
predlog za izvršbo - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo
Iz podatkov v zemljiški knjigi, v katere je sodišče vpogledalo na podlagi neposrednega dostopa do elektronske zemljiške knjige, sicer ne izhaja, da je dolžnik solastnik navedene nepremičnine, vendar pa je upnica s tem, ko je predlogu za izvršbo priložila overjen prepis Kupne pogodbe št. 10-VH2/28, izpolnila pogoj iz 3. odst. 168. člena ZIZ.
ZD v 59. členu določa, da lahko oporoko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil petnajst let starosti. Oba pogoja morata biti podana kumulativno. Oporočna sposobnost se predpostavlja. Zato mora nasprotno dokazati tisti, ki zatrjuje oporočiteljevo nesposobnost.
ZIZ člen 9, 9/5, 9, 9/5. ZZK-1 člen 86, 88, 86, 88.
zaznamba sklepa o izvršbi - izvršba na nepremičnine
Zoper dolžnico I.Š. je bila dovoljena izvršba na podlagi verodostojne listine in je sklep v dajatvenem delu postal pravnomočen. V nadaljevanju izvršilnega postopka je upnica B.K. predlagala izvršbo z novim izvršilnim sredstvom, čemur je izvršilno sodišče ugodilo in s sklepom z dne 24.12.2003 dovolilo izvršbo tudi na dolžničino nepremičnino. Niti pritožba niti ugovor ne zadržita izvršilnega postopka. Pri izvršbi na nepremičnine je prvo izvršilno dejanje zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi in ZIZ ne določa, da mora biti ta sklep pravnomočen, torej ne gre za izjemo, predvideno v 5.odst. 9.čl. ZIZ.
Sodišče je ugotovilo, da je pred lokalom najprej tožnik toženca odrinil, da je ta padel, sledilo je medsebojno prerivanje, zatem pa je toženec iz žepa potegnil izvijač in tožnika zabodel v stegno leve noge.
Izvedeni dokazni postopek pa ni potrdil tega, da naj bi se tožnik pred tožencem umaknil iz lokala z namenom dokončanja konflikta, temveč nasprotno, da je tudi sam privolil v njegovo nadaljevanje. Pritožbeno sodišče zato sprejema kot pravilno materialnopravno stališče prvostopenjskega sodišča, da je tožnik v deležu 40% soodgovoren za utrpelo škodo.
OZ člen 165, 168, 168/2, 179, 182, 165, 168, 168/2, 179, 182.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - premoženjska škoda - zamudne obresti
Tožnik kot oškodovanec je škodo odpravil in lahko zahteva zamudne obresti od dne, ko je bila škoda odpravljena. Po določbi 165. čl. OZ odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode, le-ta pa je bila znana in se je z odpravo škode spremenila v denarno škodo že pred vložitvijo tožbe. Tedaj je tudi nastala zamuda.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določila pogodbe in poiskalo tudi skupen namen pogodbenikov, ta pa je bil, da se odmena za uporabo s strani toženk oziroma druge toženke plačuje v obdobju, v katerem, glede na tedanjo situacijo in po dogovoru, poslovni prostor koristi le tožena stranka.
Glede na 1. odst. 178. čl. ZOR se pri nesreči premikajočih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Na strani tožnika je bilo zato dokazno breme, da je druga toženka odškodninsko odgovorna, to je, da je njeno nedopustno oz. protipravno ravnanje tožniku povzročilo škodo. Prav računalniška simulacija dinamike vožnje in analize trčenja namreč omogoča izvedencu natančno rekonstrukcijo in prikaz možnih potekov prometne nesreče.
Po izvršilnem naslovu je dolžan dolžnik plačati od glavnice in od stroškov izvršilnega postopka zakonite zamudne obresti, ki tečejo vse do plačila. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno izračunalo višino terjatve na dan, ko je opravilo poplačilni narok, tako da je do tega dne obračunalo zamudne obresti. Ko je stopil v veljavo Obligacijski zakonik zamudne obresti niso prenehale teči, poleg tega pa dolžnik v izvršilnem postopku niti ni vložil ugovora, da je terjatev v določenem obsegu prenehala na podlagi dejstev, ki naj bi nastopila po izvršljivosti odločbe.
Preusmeritev izvršbe, ki jo je upnik predlagal v petih mesecih po izdaji sklepa o izvršbi, mora biti utemeljena, da lahko upnik od dolžnika zahteva povrnitev stroškov, ki so mu zaradi tega dejanja nastali.