ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 329, 329/2, 339, 339/1, 329, 329/2, 339, 339/1.
razveljavitev sklepa o izvršbi - kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je "po uradni dolžnosti" razveljavilo svoj sklep. Po ugotovitvah pritožbenega sodišča pa sodišče prve stopnje za tako ravnanje ni imelo zakonske podlage. Sme jih razveljaviti le v postopku pravnih sredstev.
V primeru, ko upnik v enem letu od neuspešnega rubeža ne predlaga ponovnega rubeža, sodišče prve stopnje ustavi izvršbo. Sklicevanje upnika na to, da je bilo med strankama dne 16.5.2003 dogovorjeno obročno odplačevanje dolga do 31.11.2005, ne more biti utemeljeno, saj tak dogovor sam po sebi ne more preprečiti ravnanja sodišča v skladu z 88. čl. ZIZ.
ZPol člen 23, 25, 23, 25. ZIZ člen 7, 7/1, 7/5, 51, 7, 7/1, 7/5, 51.
začasna odredba - izvršilna dejanja - izvršitelj
S tem, ko je sodišče prve stopnje Postaji mejne policije F. naložilo, da ob poskusu prehoda državne meje zadrži določena vozila dolžnika na mejnem prehodu oz. ustrezno zavarovanem prostoru do prevzema s strani izvršitelja, je izvedbo neposrednih dejanj zavarovanja preneslo na policijo in na ta način v skladu z zgoraj navedenim napačno uporabilo materialno pravo. Policisti ne smejo sami opravljati dejanj, za opravljanje katerih je pristojen izvršitelj.
Ker gre v konkretnem primeru za odškodninske terjatve, nastale s prekršitvijo pogodbene obveznosti, je treba uporabiti določilo 3. odst. 376. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), to pa pomeni, da je tudi odškodninska terjatev zastarala v splošnem zastaralnem roku petih let. Isto seveda velja tudi za terjatev iz naslova neupravičene pridobitve (vrnitev kupnine).
predhodna odredba - notarski zapis - prehod terjatve
Eden od pogojev za izdajo predhodne odredbe je, da upnik razpolaga z odločbo domačega ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, ki še ni izvršljiva ali s poravnavo, sklenjeno pred domačim sodiščem ali upravnim organom, iz katere terjatev še ni zapadla, ali pred notarjem, v obliki notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov. Tako niti notarski zapis pogodbe z dne 10.04.2003 niti notarski zapis družbene pogodbe z dne 04.07.2003 nista podlaga za izdajo predhodne odredbe.
ZOR člen 156, 156/3, 200, 360, 360/3, 156, 156/3, 200, 360, 360/3. URS člen 72, 72. ZPP člen 286, 286. OZ člen 299, 378, 299, 378.
pravica do zdravega življenjskega okolja - pravica do zdravega življenjskega okolja - odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - škoda, ki presega normalne meje - ugovor zastaranja - paricijski rok
Pravica do zdravega življenjskega okolja je ustavnopravno
zagotovljena in varovana pravica (72. člen Ustave RS). Kot vrsti
osebnostne pravice ji je treba nuditi pravno varstvo, kot ga pravni
red nudi takšnim pravicam. Če je do posega v osebnostno pravico že
prišlo, ima prizadeti pravico zahtevati povrnitev nastale škode (3.
odstavek 72. člena Ustave RS, 156. člen in 200. člen ZOR ter 9. člen
prej veljavnega ZVO, kot tudi novega ZVO-1). Tudi intenziven in
trajen smrad bistveno vpliva na življenjske pogoje v določenem okolju
in lahko predstavlja resno motnjo, ki vpliva na kvaliteto življenja,
lahko pa ogroža tudi zdravje prizadetega. Zato je mogoče zahtevati
tudi varstvo pred škodo zaradi smradu. Dejstvo, da Republika
Slovenija (še) nima predpisov o emisijskih koncentracijah vonjav, ne
pomeni, da zato tožena stranka lahko neomejeno obremenjuje okolje
oziroma lahko vanj neomejeno posega s tovrstnimi emisijami, pač pa je
zato treba najprej kot predhodno vprašanje ugotoviti, kakšna je
normalna obremenitev in kakšna je čezmerna obremenitev. Za
ugotavljanje teh pa se je mogoče opreti na že oblikovane standarde
držav, ki prav tako kot Republika Slovenija ščitijo pravico do
zdravega življenjskega okolja. Tožeča stranka zahteva odškodnino za
duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti (200. člen ZOR).
Zato ni ustrezna primerjava višine odškodnine s tistimi, ki jih
sodišča priznavajo za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske
aktivnosti. Za odmero višine odškodnine je namreč primerljiva tista
sodna praksa, ki priznava odškodnino za duševne bolečine zaradi
kršitve osebnostnih pravic (sicer drugih, kot pa je obravnavana tu).
Za zaključek, da ima pravico do odškodnine le tisti, ki ima zaradi
posegov v osebnostne pravice posledice na zdravju, v zakonu ni
podlage, pač pa je pojem duševnih bolečin treba razlagati široko
tako, da obsega vsako psihično neugodje. Ugovor zastaranja je ugovor
materialnega prava. Če stranka, ki tak ugovor uveljavlja, pravočasno
(v smislu 286. člena ZPP) navede vsa dejstva in predlaga vse dokaze,
potrebne za presojo njegove utemeljenosti, ga je mogoče upoštevati
tudi, če ga uveljavlja po prvem naroku za glavno obravnavo. Od
pravdnih stroškov je pritožbeno sodišče priznalo zamudne obresti od
prvega dne po poteku paricijskega roka. Paricijski rok je namreč rok
za prostovoljno izpolnitev obveznosti in šele s potekom tega pride
stranka v zamudo (299. člen ZOR), od nje pa tečejo zamudne obresti
(378. člen OZ). Čeprav sodna praksa občasno še priznava zamudne
obresti od pravdnih stroškov že od izdaje sodne odločbe dalje,
pritožbeno sodišče sodi, da za takšno priznavanje ni pravne podlage
in da se je takšna sodna praksa oblikovala na podlagi predpisov, ki
ne veljajo več (20.a člen prej veljavnega Zakona o izvršilnem
postopku; takšne določbe pa sedaj veljavni Zakon o izvršbi in
Sklad kot upnik ima pravico, da se odloči, ali bo dolžniku odpisal dolg, nikakor pa ta upnikova pravica ne predstavlja ugovornega razloga za dolžnika, ki ni ne zatrjeval ne izkazal, da bi z upnikom sklenil takšen dogovor o (delnem ali celotnem) odpisu dolga.