• Najdi
  • 1
  • od 19
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sklep I Cp 4032/2005
    27.10.2005
    stvarno pravo
    VSL50671
    SPZ člen 32, 32.
    motenje posesti
    Vsakodnevno parkiranje, v daljšem obdobju, je opredeliti kot

    nadaljevano motilno ravnanje. Rok za vložitev motenjske tožbe začne

    teči prvi dan, ko je bilo takšno parkiranje opaženo in ko se je

    zvedelo, kdo parkira.

     
  • 2.
    VSK sodba I Cp 61/2005
    27.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01613
    ZOR člen 142, 142.
    splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti - obseg odškodnine
    Zavarovanje po polici, upoštevajoč besedilo splošnih pogojev o zavarovanju odgovornosti O-91 ne obsega tudi kritja nastale škode, ki jo tožeča stranka od tožene iztožuje.

     
  • 3.
    VDS sodba Pdp 1071/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03310
    ZPP člen 213, 213/2, 213, 213/2. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/2, 88/3, 88, 88/1, 88/1-2, 88/2, 88/3.
    odpoved delovnega razmerja - nedoseganje delovnih rezultatov
    Če delavec 4 mesece zapored brez objektivnega razloga ne dosega

    norme, je podan resen razlog za odpoved PZ iz razloga

    nesposobnosti.

    Tožena stranka ni bila dolžna tožnice prekvalificirati ali

    dokvalificirati, da je bila po mnenju invalidske komisije (zoper

    katerega se tožnica ni pritožila) za svoje delo sposobna, tožena

    stranka pa tudi ni imala potrebe po delu na drugih delovnih

    mestih.

    Načelo kontradiktornosti pomeni pravico strank, da v postopku

    navajata dejstva in predlagata dokaze, se izjavita o navedbah in

    dokazih nasprotne stranke in sodelujeta pri izvajanju dokazov.

    Katere od predlaganih dokazov bo izvedlo, odloči sodišče po

    lastni presoji, pri čemer sledi načelu materialne resnice (2.

    odstavek 213. člena ZPP). Zato ni kršena kontradiktornost v

    postopku, če sodišče ne ugodi posameznemu dokaznemu predlogu, če

    pravilno oceni, da izvedba tega dokaza ni potrebna.

     
  • 4.
    VSK sodba in sklep I Cpg 132/2005
    27.10.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSK01422
    ZPP člen 3, 339, 3, 339.
    pobotni ugovor - prekoračitev zahtevka - kršitev določb postopka
    Sodišče prve stopnje je prekoračilo tožbeni zahtevek, ko je v okviru uveljavljenega pobota posebej ugotovilo obstoj toženkine terjatve v višini, ki presega s tožbo uveljavljeni znesek tožničine terjatve, obe terjatvi pobotalo, zatem pa celo tožeči stranki naložilo v plačilo znesek 440.251,84 SIT s pripadki.

     
  • 5.
    VSK sodba I Cpg 260/2004
    27.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSK0001892
    ZOR člen 936, 936/1, 936, 936/1. ZGD člen 31, 31/2, 31, 31/2. ZPP člen 76, 76/1, 76, 76/1.
    pravdna stranka - trditveno breme - nedovoljene pritožbene novote
    Tožeča stranka je označila toženo stranko tako, da je pred

    nazivom filiale navedla tudi firmo zavarovalnice, v okviru

    katere se ta filiala nahaja, torej navedla je pravno osebo,

    in ker je na območju Republike Slovenije le ena pravna oseba

    s takšno firmo, je tožena stranka označena pravilno.

     
  • 6.
    VSK sklep I Cpg 249/2005
    27.10.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01887
    Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji člen 126, 126. ZPPSL člen 125, 137, 137/1, 137/6, 137/7, 142, 142/1, 142/2, 142/3, 125, 137, 137/1, 137/6, 137/7, 142, 142/1, 142/2, 142/3.
    prijava terjatve
    V vseh primerih so prijave svojih oživelih terjatev vložili

    po poteku 30-dnevnega roka od dneva vrnitve v stečajno maso.

    Res je, da ZPPSL ravno takšnega primera ne ureja, saj izhaja

    iz predpostavke, da oživijo terjatve upnikov zaradi uspelega

    izpodbijanja v sodnem ali upravnem postopku in v tem primeru

    predvideva za prijavo terjatve 30-dnevni rok od

    pravnomočnosti odločbe. Vendar pa ZPPSL ne omogoča

    prijavljanja terjatev izven rokov, ki jih določa.

     
  • 7.
    VSK sklep II Cpg 60/2005
    27.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01875
    ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 163, 163/1, 163/2, 163, 163/1, 163/2.
    povrnitev stroškov
    Zakon o pravdnem postopku (ZPP), katerega uporaba prihaja na

    podlagi 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v

    poštev tudi v postopku izvršbe, določa, da mora stranka

    zahtevati povrnitev stroškov, pri tem pa mora opredeljeno

    navesti stroške, za katere zahteva povračilo (1. in 2. odst.

    163. čl. ZPP).

     
  • 8.
    VDS sodba Pdp 1304/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03321
    ZDR člen 110, 110/1, 111, 111-1, 111/1-2, 110, 110/1, 111, 111-1, 111/1-2.
    odpoved delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti
    Od delavca se pri vsakokratnih delovnih zadolžitvah pričakuje

    takšno ravnanje, ki predstavlja najmanj povprečno skrbnost v

    njegovem poklicu; v nasprotnem primeru ravna hudo malomarno.

    Očitane hujše kršitve v zvezi s prevzemanjem in odpremljanjem

    gum, ustreznim evidentiranjem izdelkov ter zavračanjem izvajanja

    del po odredbi nadrejenih delavcev, storjene iz hude

    malomarnosti, pomenijo razlog za izredno odpoved pogodbe o

    zaposlitvi po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.

    Ker obstaja nevarnost, da bo delavec kršitve še ponavljal, ter

    nevarnost, da bo pri delu deloval moteče in onemogočal normalno

    delo, so podane okoliščine, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati

    delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (1. odstavek 110.

    člena ZDR).

     
  • 9.
    VSK sodba I Cp 624/2005
    27.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01376
    ZOR člen 200, 200. URS člen 34, 35, 39, 34, 35, 39. KZ člen 169, 169/3, 169, 169/3.
    odškodnina za negmotno škodo - razžalitev časti in dobrega imena - protipravnost
    Iz besed, da tožnik kot človek v življenju "ni imel vidnih uspehov" ni mogoče izpeljati avtomatično zaključka, da je tožnik nesposobnež.

    Beseda padalec je v tekstu navedena v navednicah. Tudi ta beseda sama po sebi ni žaljiva. Če pa se upošteva še, da je toženec z njo izrazil svoje mnenje o tem, kako je tožnik prišel v parlament (ko se je eno poslansko mesto izpraznilo, je zaradi volilne matematike prišel na izpraznjeno mesto), je očitno, da gre za izraženo mnenje o tožencu kot politiku. V primeru, ko gre za izraženo mnenje o politični osebnosti v javni polemiki, pa je sodna praksa poenotena, da mora biti prag tolerance takšne osebe višji od osebe, ki ne nastopa v javnosti.

     
  • 10.
    VDS sklep Pdp 1466/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03325
    ZVCP člen 117, 117/2, 117, 117/2. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
    vinjenost na delu - odpoved - hujša kršitev delovne obveznosti
    hujša kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega

    razmerja po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR je pravni standard,

    katerega vsebino ugotavlja sodišče upoštevaje vse okoliščine

    posameznega primera. Zgolj dejstvo, da disciplinski pravilnik

    delodajalca kot hujšo kršitev delovne obveznosti opredeljuje

    uživanje alkohola med delovnim časom, še ne pomeni, da gre za

    hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega

    razmerja po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, saj v sporu o

    zakonitosti podane izredne odpovedi težo kršitve presoja sodišče

    glede na vse okoliščine primera.

    Delavec s tem, ko je ob koncu delovnega časa popil kozarec vina z

    mineralno vodo, zaradi česar je imel v krvi 0,13 grama alkohola,

    ni hujše kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega

    razmerja v smislu 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, zato niso bili

    podani zakonski pogoji za izredno odpoved. Tožena stranka namreč

    ni dokazala, da bi tožnik opravljal delo kot voznik vozila, za

    katerega ZVCP določa absolutno prepoved alkohola v krvi,

    dovoljene koncentracije alkohola v krvi, določene v 2. odstavku

    117. člena ZVCP, pa tožnik ni prekoračil.

     
  • 11.
    VDS sodba Pdp 457/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03313
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 204, 204/1, 204/4, 88, 88/1, 88/1-1, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 204, 204/1, 204/4.
    delovno razmerje - odpoved delovnega razmerja - odpravnina - izračun osnove za odmero odpravnine - neposredno sodno varstvo - odpoved delovnega razmerja - izračun osnove za odmero odpravnine - neposredno sodno varstvo
    Tožnici je bila redno odpovedana PZ iz poslovnega razloga po

    1.1.2003, zato je pri izračunu odpravnine potrebno upoštevati

    109. člena novega ZDR. Kot delovna doba pri delodajalcu in

    njegovih pravnih prednikih v smislu 3. odstavka 109. člena ZDR se

    šteje tudi čas zaposlitve pri delodajalcu, ki je tožnico prevzel

    skladno z 15. členom ZTPDR, čeprav SKPG/90, ki je veljala v času

    prevzema, še ni določala, da se za delavca, ki je bil prevzet na

    delo k drugemu delalodajalcu, šteje, kot da zaposlitve ni

    spremenil. Ker je tožnica po prej veljavni delovnopravni

    zakonodaji pridobila pravico, da se v primeru prevzema

    šteje, da ni spremenila zaposlitve, je tudi to zaposlitev

    potrebno upoštevati pri izračunu odpravnine po 109. členu

    ZDR.

    Delavcu ni potrebno izpodbijati sklepa o določitvi višine

    odpravnine pri delodajalcu po 1. odstavku 204. člena ZDR,

    saj gre za denarni zahtevek, ki ga delavec skladno z 4.

    odstavkom 204. člena ZDR lahko uveljavlja direktno pred

    sodiščem.

     
  • 12.
    VDS sodba Pdp 720/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03312
    ZDR člen 36f, 233, 36f, 233. ZDR člen 36f, 233, 36f, 233.
    delovno razmerje - prehodne določbe - odpravnina - izračun osnove za odmero odpravnine - prenehanje delovnega razmerja
    Čeprav je tožniku delovno razmerje prenehalo po uveljavitvi

    novega ZDR junija 2003 (po preteku 6 mesecev od dokončnosti

    sklepa o PDR) in je bilo takrat odločeno tudi o odpravnini,

    je potrebno višino odpravnine izračunati po določbah starega

    ZDR. Tožnik je pravico do odpravnine kot trajno presežni

    delavec pridobil s trenutom, ko ga je delodajalec opredelil

    kot trajno presežnega delavca v decembru 2002, pod pogojem,

    da mu je na tej podlagi prenehalo delovno razmerje. Zato se

    višina odpravnine izračuna po določbah starega ZDR, ne glede

    na to, da sklep o opredelitvi tožnika kot trajno presežnega

    delavca v decembru 2002 ne obravnava vprašanja odpravnine,

    saj ta delavcu pripada po samem zakonu.

     
  • 13.
    VSK sklep I Cpg 311/2004
    27.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01421
    ZPP člen 285, 285.
    procesno vodstvo glavne obravnave
    Določilo 285. čl. ZPP ureja procesno vodstvo v okviru katerega pa je dolžnost predsednika senata, da med drugim skrbi tudi za to, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank v pomembnih dejstvih in da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank.

     
  • 14.
    VDS sklep Pdp 1063/2005
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03353
    ZPP člen 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7. ZDSS-1 člen 30, 30/1, 39, 39/1, 30, 30/1, 39, 39/1.
    zamudna sodba - nesklepčnost tožbe - poprava tožbe
    Za ugotovitev, da je tožba sklepčna, ni potrebno, da so

    zatrjevana dejstva dokazana. Zadostuje, da so izkazane skladne

    navedbe, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, pri čemer je

    pri redni odpovedi PZ iz poslovnega razloga dokazno breme glede

    utemeljenosti podane odpovedi na delodajalcu (82/1. člen ZDR).

    Če tožena stranka v delovnem sporu ne odgovori na tožbo

    delavca, sodišče pa ugotovi, da tožba ni sklepčna, s sklepom

    naložil delavcu, naj v danem roku tožbo popravi in ga

    opozori, da bo sicer tožbeni zahtevek zavrnjen (1. odstavek

    39. člena ZDSS-1). S tem, ko je tožnica tožbo pravočasno

    dopolnila z navedbo, da o nameravani redni odpovedi PZ iz

    poslovnega razloga ni bila predhodno pisno opozorjena, da ji

    je tožena stranka očitala razlog nesposobnosti, nato pa PZ

    odpovedala iz poslovnega razloga ter navedla konkretne

    določbe ZDR, ki naj bi jih tožena stranka v postopku

    odpovedi kršila ter modificirala tožbeni zahtevek, je

    odpravila nesklepčnost tožbe.

     
  • 15.
    VDS sklep Pdp 1323/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03309
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/2, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/2.
    odpoved - prenehanje delovnega razmerja
    ZDR ne določa, da morata biti pisna obdolžitev v postopku

    odpovedi PZ in izdana odpoved PZ sestavljeni v obliki odločbe z

    uvodom, izrekom, obrazložitvijo in pravnim poukom. Zato odpoved

    PZ ni nezakonita, če v "izreku obdolžitve in odpovedi ni opisan

    dejanski stan kršitve", čeprav sta obdolžitev in odpoved napačno

    izdani v obliki odločb. Iz podane obdolžitve in izpovedi namreč

    jasno izhaja, česa je delavec obdolžen in iz katerega razloga je

    podana odpoved PZ.

    Očitano ravnanje delavcu, ki je bilo podlaga za nezakonito

    odpoved PZ, ne more predstavljati okoliščin in interesov

    pogodbenih strank po 2. odstavku 118. člena ZDR, ki bi

    onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja. To bi pomenilo,

    da bi kljub nezakonitosti podane odpovedi delavec izgubil

    zaposlitev iz razlogov, za katere je bilo ugotovljeno, da ne

    morejo biti podlaga za zakonito odpoved PZ. Taka

    interpretacija 118. člena ZDR bi bila v nasprotju z namenom

    citiranega člena in sodnega varstva, ki naj ga ZDR nudi

    delavcu.

     
  • 16.
    VSL sklep I Cpg 55/2005
    27.10.2005
    PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
    VSL05600
    ZGD člen 364, 364/7, 364/5. ZPre člen 73, 73/1, 72.
    ničnost sklepov skupščine - oblikovalni zahtevek
    Izpodbojni tožbi po 7. odst. 364. člena Zakona o gospodarskih družbah

    (ZGD) sta oblikovalni tožbi, kjer je pravovarstvena potreba načeloma

    vselej podana in je ni treba posebej ugotavljati. Tožena stranka bi

    namreč lahko (in tudi je) izpodbijani sklep (z dne 27.2.2002 in

    21.7.2003) potrdila z novim sklepom. Če zoper taka sklepa ne bi bila

    vložena tožba za njegovo razveljavitev oziroma ugotovitev ničnosti,

    bi v smislu 5. odst. 364. člena ZGD takšnega sklepa ne bilo več

    mogoče razveljaviti. Če bi torej v konkretnem primeru obstojalo

    takšno dejansko in pravno stanje, bi tožeča stranka pravni interes

    tekom postopka izgubila.

     
  • 17.
    VDS sodba in sklep Pdp 880/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03337
    ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2, 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2.
    odpoved delovnega razmerja - zagovor
    V postopku izredne odpovedi PZ, mora delodajalec delavcu

    omogočiti zagovor (2. odstavek 83. člena ZDR), smiselno

    upoštevaje 1. in 2. odstavek 177. člena ZDR. Ker iz

    citiranih določb ne izhaja, da mora delodajalec delavcu

    omogočiti poseben rok za pripravo na zagovor, podana izredna

    odpoved PZ ni nezakonita zgolj zato, ker je imel delavec za

    pripravo zagovora na voljo le en dan.

     
  • 18.
    VDS sklep Pdp 771/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03338
    ZDR člen 88, 88/3, 88, 88/3.
    delovno razmerje - odpoved delovnega razmerja - razporeditev na drugo delovno mesto
    Tožena stranka je tožniku odpovedala PZ iz poslovnih razlogov

    zaradi ukinitve njegovega delovnega mesta vodarnar I. Za presojo,

    ali bi mu morala ponuditi delo za delovno mesto vzdrževalca ali

    operaterja, za katera je sklepala nove PZ, je odločilno, kakšna

    izobrazba se je zahtevala za DM, za katero je bila tožniku

    odpovedana PZ in ne tožnikova dejanska izobrazba.

     
  • 19.
    VSK sklep II Cpg 80/2005
    27.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01609
    ZIZ člen 88, 88/1, 88, 88/1.
    ponovni rubež
    Upnik v pritožbi niti ne prereka, da v roku enega leta od neuspešnega rubeža ni predlagal ponovnega rubeža. Njegovo sklicevanje na to, da je dolžnik še naprej vpisan v sodnem registru na istem naslovu in da bi bilo potrebno opraviti postopek izbrisa po ZFPPod, nima nobenega pomena za predmetni izvršilni postopek.

     
  • 20.
    VSK sklep II Cpg 79/2005
    27.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01617
    ZIZ člen 55, 55. ZPP člen 168, 168/5, 168/6, 168, 168/5, 168/6.
    ugovor zoper sklep o izvršbi - začasna odredba - oprostitev plačila sodne takse
    Začasna odredba sicer prepoveduje razpolaganje dolžniku s sredstvi, ne posega pa v tek samega izvršilnega postopka za terjatve, glede katerih obstaja izvršilni naslov.

     
  • 1
  • od 19
  • >
  • >>