davek od dobička pravnih oseb - davčno priznani odhodki - povezane osebe - odhodki financiranja - obresti od prejetih posojil
Sodišče se strinja s toženo stranko, da se obresti na posojila, ki jih je tožeča stranka prejela od povezane osebe, davčno obravnavajo skladno z določbo 19. člena ZDDPO, ki je razmerju do 18. člena ZDDPO specialne narave. Ta določba obravnava prav vprašanje davčnega priznavanja odhodkov financiranja iz naslova posojil, prejetih od povezanih oseb. Pri tem zakon obresti od posojil, najetih v tujini, ne izključuje. Dejstvo, da zakonodajalec davčnega priznavanja obresti od posojil v tuji valuti, ne ureja drugače od tistih, najetih v domači valuti, po presoji sodišča tudi ni razlog za njihovo presojo z analogno uporabo določbe 18. člena ZDDPO. Višina davčno priznane obrestne mere iz 19. člena ZDDPO, ki predstavlja nominalno (skupno) obrestno mero in poleg realnih obresti vsebuje tudi prevrednotenje glavnice, lahko sicer kaže na neustreznost zakonske ureditve, vendar pa navedeno, po presoji sodišča, tudi ni zadostna podlaga za razlago, ki obresti po tem členu izenači z odhodki financiranja.
patent - vrnitev v prejšnje stanje - veljavnost patenta - zahteva za izdajo ugotovitvene odločbe o veljavnosti patenta
Vlogi za izdajo ugotovitvene odločbe o veljavnosti patenta je bila nesporno priložena le kopija evropskega patenta v angleškem jeziku, torej ne more biti dvoma o tem, da tožeča stranka uradu skupaj z zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje ni predložila slovenskega prevoda podeljenega evropskega patenta. Ker s tem ni opravila zamujenega dejanja, je tudi po presoji sodišča urad pravilno štel njeno vlogo za umaknjeno (2. odstavek 28. člena ZIL-1).
URS člen 3, 15, 18, 22, 23, 25, 156. ZMZ člen 26, 28, 30, 56, 57, 74. MKVČP člen 3, 13. ZUS-1 člen 7, 32, 40. ZUP člen 214. ZUstS člen 23, 23.a. Direktiva 2003/9/ES člen 2, 2/c, 2/b. Direktiva 2005/85/ES člen 32, 32/1, 32/6, 32/4, 34/2-c, 34/2-b. PES člen 10, 68, 68/1.
azil - suspenzivnost tožbe v azilnih zadevah - novi dokazi - formalno dokazno pravilo - strogi test presoje - ponovna prošnja za azil - roki za predložitev dokazov
Strogi test presoje v danih okoliščinah bi zahteval, da bi tožena stranka, potem ko je tožnik na zaslišanju navedel, da bo dokument novinarjev lahko „kmalu“ posredoval, tožnika morala vprašati, koliko časa potrebuje za predložitev dokumentov in če je ta čas razumno kratek, bi tožena stranka tožniku morala dati možnost, da pred izdajo sklepa te dokumente predloži.
Glede na mednarodno pravo beguncev in 3. odstavek 15. člena ter 23. člena Ustave v zvezi z 18. členom Ustave je treba pod pojem novih dokazov iz 56. in 57. člena ZMZ šteti tudi ustne izjave na zapisnik s pomembnimi novimi elementi.
Ker sodišče presoja upravni akt v mejah tožbenega predloga, določila ZMZ, ki jih je sodišče glede na vsebino tožbenega predloga uporabilo v tem upravnem sporu, pa v tožnikovem primeru niso protiustavna v smislu 156. člena Ustave, saj je sodišče izdalo začasno odredbo, sodišče ni ugotovilo potrebne podlage iz 156. člena Ustave oziroma 1. odstavka 23. člena ZUstS za vložitev zahteve za presojo ustavnosti. Ali bi lahko oziroma ali bo določba 4. odstavka 74. člena ZMZ v zvezi z določilom 3. odstavka 57. člena ZMZ v drugih primerih povzročila protiustaven poseg v pravico tujcev, ki vlagajo zahtevke za ponovno uvedbo postopka, pa ni predmet, ki bi ga sodišče v skladu z načelom delitve in uravnoteženosti med tremi vejami oblasti lahko reševalo s prekinitvijo postopka po 156. členu Ustave v tej zadevi, v kateri je sodišče določila ZMZ v zvezi s tožnikovimi pravicami uporabilo na način, ki ni v nasprotju z Ustavo.