davek od dobička pravnih oseb - upravni spor - tožbena novota
Iz upravnih spisov izhaja, da tožeča stranka dejanskega stanja, kot ga je v zapisniku o inšpiciranju ugotovil davčni organ prve stopnje, ni prerekala. Ugovarjala tudi ni nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Tožbene navedbe, s katerimi v upravnem sporu dopolnjuje v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje in navaja obstoj pogojev za davčno priznavanje popravka vrednosti oziroma odpisa terjatve, predstavljajo po navedenem nedopustno tožbeno novoto. Opravičljivi razlogi za to, da v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe teh dejstev ni zatrjevala in teh dokazov ni predložila, iz podatkov spisa ne izhajajo, tožeča stranka pa jih v tožbi in na naroku za glavno obravnavo tudi ne navede. Dejstvo, da je skrbni pregled, katerega ugotovitve v tožbi vsebinsko povzema, naročila šele, ko v pritožbenem postopku z ugovori ni uspela, ni opravičljiv razlog. To še toliko bolj ob upoštevanju, da gre za pravno osebo, ki bi ob ustrezni skrbnosti zaposlenih in še zlasti pooblaščenih davčnih strokovnjakov, navedena dejstva in dokaze lahko in morala navajati in predložiti že v davčnem postopku.
ZVrt člen 34. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 3.
vrtec - plačilo za program vrtca - uvrstitev v plačilni razred - znižanje plačil staršev - zasebni vrtec
Skladno z osmim odstavkom 3. člena Pravilnika se pri določitvi plačilnega razreda lahko upoštevajo tudi občinski akti, ki določajo znižanje plačil staršev, tako da se plačilni razred, ki je staršem določen v skladu s četrtim, petim in šestim odstavkom tega člena, zniža. Navedena določba je uvrščena v II. poglavje Pravilnika, ki se po določbi 3. odstavka 1. člena Pravilnika smiselno uporablja tudi za starše, ki imajo otroke vključene v zasebni vrtec, ki se financira na podlagi prvega odstavka 34. člena ZVrt.
upravni spor - predmet upravnega spora - akti, izdani v obliki predpisa
Predmet tega upravnega spora ne more biti upravna zadeva Tržnega inšpektorata RS, Enote A. z dne 8.12.1999, v kateri z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno in je tožnica v zvezi z odločanjem v navedeni inšpekcijski zadevi, kot navaja v tožbi, že dne 6.11.2006 sprožila upravni spor.
Upravni spor ni dopusten zoper predpise (pravilnik, uredba), s katerimi se ne urejajo posamična razmerja (4. odstavek 5. člena ZUS-1).
Ker je tožnica podala izjavo, ker je ta zapisana v zapisnik, iz katerega izhaja, da je bil prebran in da tožnica nanj ni imela pripomb, brez nadaljnje konkretizacije tistega dela izjave, glede katerega je bila onemogočena, preizkus te kršitve ni mogoč.
Odrejena ustavitev gradnje ne pomeni le ustavitve morebitne nedokončane gradnje, ampak tudi prepoved njenega nadaljevanja.
ZON člen 33, 105, 105/1, 105a, 105a/2. ZGO-1 člen 50, 50/5. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (2004) člen 42, 42/5.
Na podlagi mnenja Zavoda RS za varstvo narave, ki je sestavni del postopka sprejemljivosti, bi moral upravni organ sprejeti splošno oceno sprejemljivosti posega v naravo. Po določbi 5. odstavka 42. člena Pravilnika o presoji sprejemljivosti je ta ugodna, če se ugotovi, da poseg v naravo ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost.
Obvezna razlaga po pravni teoriji učinkuje od uveljavitve določbe in je - ne glede na njen kasnejši sprejem - del predpisa od njegove uveljavitve. Časovna veljavnost razlage se torej ujema s časovno veljavnostjo predpisa, ki ga razlaga.
Obvezne razlage, s katero občinski svet ne pojasnjuje svojega predpisa, ampak ga po vsebini spreminja oziroma dopolnjuje, ni mogoče upoštevati. Kadar je namreč taka razlaga sprejeta po običajnem postopku in ne po postopku, ki ga za spremembo prostorskih aktov predpisuje zakon, je razlaga z njim v neskladju.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 člen 59. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005 člen 9, 9/6.
neposredna plačila v kmetijstvu
Tožnik je prevzel petletno obveznost izvajanja ukrepov SKOP na površini zemljišč vključenih v ukrep SKOP (2,40 ha). Ker je obveznost, ki jo je prevzel za omenjeno obdobje, kršil (z zmanjšanjem površine zemljišč, vključene v ukrep SKOP), ni mogoče pritrditi tožniku, da bi ga s tem v zvezi moral upravni organ pozvati, da mu predloži obrazec „F – Prodaja/odstop zemljišč, vključenih v ukrepe SKOP, drugemu kmetijskemu gospodarstvu“.
zadruga - vrnitev zadružnega premoženja - meddržavna pogodba - ureditev premoženjskih razmerij med Slovenijo in Hrvaško
Podpisana in ratificirana meddržavna pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjsko-pravnih razmerij v ničemer ne ovira ali onemogoča odločanja o zahtevkih vlagateljev za vračilo premoženja zadružne organizacije v skladu z določbami ZZad. Zato niso utemeljeni tožbeni ugovori, da bi bilo potrebno predmetni postopek zaradi omenjene meddržavne pogodbe prekiniti. Navedeno premoženje, ki se vrača po ZZad je prešlo neodplačno na drugega uporabnika zaradi statusnih sprememb (podlaga je samoupravni sporazum in referendumska odločitev).
ZZZDR-UPB1 člen 200, 200/2, 200/3. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
skrbnik za poseben primer - naloge skrbnika - ugovor - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
Upravni akt po ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti in pravni koristi posameznika, pravne oseba ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Iz določb ZZZDR ne izhaja, da bi o ugovorih zoper delo skrbnika in zoper delo centra za socialno delo moralo biti odločeno z upravnim aktom. Glede na določbe ZZZDR odločanje o ugovoru zoper delo skrbnika in o ugovoru zoper delo centra za socialno delo ne predstavlja odločanja o upravni zadevi (2. člen ZUP) ali v drugi javnopravni stvari (4. člen ZUP), zato tudi po presoji sodišča organ ni bil dolžan postopati po ZUP (1. člen ZUP).
Predhodno mnenje sveta zavoda in strokovnega sveta je po določbah ZUJIK in sklepa o ustanovitvi zadevnega zavoda procesni pogoj za izdajo odločbe o imenovanju. Neizpolnitev procesnega pogoja je zakon saniral s fikcijo pozitivnega mnenja. Predhodno mnenje je torej obvezno, ne pa zavezujoče; če pa je tako, se vprašanje zakonitosti predhodnih mnenj izkaže kot nebistveno za odločitev.
Sestava starega sveta zavoda je po uveljavitvi ZUIJK-B v predhodnem obdobju skladna z zakonom, saj je bila z njegovo uveljavitvijo izpostavljena pravna podlaga za delovanje svetov javnih zavodov s področja kulture v stari sestavi.
ZV-1 člen 12, 12/2, 15, 15/1, 15/5, 37, 38, 38/1, 38/3, 175/1. ZIN člen 29, 29/1, 29/4. ZUS-1 člen 20, 20/3.
ukrep inšpektorja za okolje - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - nova dejstva in dokazi
Dejstvo, da meja vodnega zemljišča C. potoka ni vpisana v zemljiški kataster in da status tega zemljišča kot naravnega vodnega javnega dobra ni vpisan v zemljiško knjigo, ni ovira za izrek inšpekcijskega ukrepa z namenom, da se vsakomur zagotovi prost prehod ob vodnem dobru.
ZGO-1 člen 3, 3/1, 152. ZIN člen 20, 20/3, 29, 29/3, 29/4. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (2003) člen 11, 19, 20.
V situaciji, ko sta šotora postavljena na mesto, kjer sta pred tem stala gospodarska objekta, drugih objektov pa na zemljiščih ni, po mnenju sodišča ni mogoče govoriti o gradbeni parceli (7. točka 20. člena Pravilnika), ki pripada na podlagi gradbenega dovoljenja zgrajeni stavbi, saj teh stavb ni (več).
Presoja, ali gre v posamičnem primeru za enostavni objekt, ki ga je mogoče zgraditi brez gradbenega dovoljenja, je v pristojnosti gradbenega inšpektorja. Zato ga morebitne listine, v katerih je izraženo stališče, da za njegovo postavitev ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, ne zavezujejo.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 3, 3/1, 146, 146/1, 152, 153. ZUP člen 144, 144/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - rekonstrukcija objekta - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - inšpekcijski postopek - skrajšani ugotovitveni postopek
Po določbi 7.2. točke 1. odstavka 2. člena ZGO-1 gre pri rekonstrukciji objekta za celoto gradbenih in drugih del, ki ne pomenijo zgolj posega v konstrukcijo objekta, skupni namen vseh del pa je dokončanje objekta v smislu njegove rekonstrukcije.
Ne določba 1. odstavka 146. člena ZGO-1 niti določba 1. odstavka 144. člena ZUP ne predvidevata avtomatičnega izvajanja skrajšanega ugotovitvenega postopka v primeru inšpekcijskih postopkov, ampak to opredeljujeta zgolj kot možnost (lahko).
Navedena opredelitev rekonstrukcije kaže, da to obliko gradnje predstavlja skupek gradbenih in drugih del, s katerimi se spreminjajo konstrukcijski elementi, zmogljivost ter se z njimi izvedejo druge izboljšave objekta. Sem torej niso zajeta le dela, ki pomenijo poseg v konstrukcijo objekta.
patent - zahteva za izdajo ugotovitvene odločbe o veljavnosti patenta
Tožeča stranka je sama odgovorna, da v roku iz 1. odstavka 91. člena ZIL-1 predloži pisno dokazilo iz 1. odstavka 92. člena tega zakona. To pa pomeni, da organ z nepotrebnim pozivanjem ni mogel tožeči stranki podaljšati roka za predložitev v zakonu predpisanega dokazila, saj je po izrecni določbi 2. odstavka 66. člena ZIL-1 rok iz 1. odstavka 91. člena ZIL-1 nepodaljšljiv.
vojni veteran - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - območje oboroženih spopadov
Na območju, kjer je sodeloval tožnik, oboroženih spopadov ni bilo, zato je tožnikova zahteva za priznanje statusa vojnega veterana in vpis v evidenco vojnih veteranov pravilno zavrnjena. Zakonodajalec v točki d) sedme alinee 2. člena ZVV sicer ni postavil pogoja udeležbe v navzkrižnem ognju, vendar pa je bila kot pogoj po tej točki vendarle pripisana udeležba, ki se je nanašala na postavljanje in varovanje barikad na območju in v času oboroženih spopadov. Gre torej za udeležbo pri postavljanju ali varovanju barikade, ki je bila tako krajevno kot časovno vsaj v neposredni bližini oboroženih spopadov.
gozd - spravilo gozdnih sortimentov - pravica do začasnega spravila gozdnih lesnih sortimentov na tujem zemljišču
Ker bi bilo spravilo po poti, kot jo predlaga tožnik, zaradi stanja na terenu (izjemne strmine) teoretično neizvedljivo, je tudi po presoji sodišča organ pravilno odločil o dodelitvi spravila lesa po že dostopnih gozdnih prometnicah.
davek od dobička pravnih oseb - davčno priznani odhodki - povezane osebe - odhodki financiranja - obresti od prejetih posojil
Sodišče se strinja s toženo stranko, da se obresti na posojila, ki jih je tožeča stranka prejela od povezane osebe, davčno obravnavajo skladno z določbo 19. člena ZDDPO, ki je razmerju do 18. člena ZDDPO specialne narave. Ta določba obravnava prav vprašanje davčnega priznavanja odhodkov financiranja iz naslova posojil, prejetih od povezanih oseb. Pri tem zakon obresti od posojil, najetih v tujini, ne izključuje. Dejstvo, da zakonodajalec davčnega priznavanja obresti od posojil v tuji valuti, ne ureja drugače od tistih, najetih v domači valuti, po presoji sodišča tudi ni razlog za njihovo presojo z analogno uporabo določbe 18. člena ZDDPO. Višina davčno priznane obrestne mere iz 19. člena ZDDPO, ki predstavlja nominalno (skupno) obrestno mero in poleg realnih obresti vsebuje tudi prevrednotenje glavnice, lahko sicer kaže na neustreznost zakonske ureditve, vendar pa navedeno, po presoji sodišča, tudi ni zadostna podlaga za razlago, ki obresti po tem členu izenači z odhodki financiranja.
Ker tožnica kot lastnica sosednje parcele, glede katere je potekal postopek spremembe vrste rabe, ni bila stranka v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, tožnica ni upravičena vlagateljica predloga za izrek ničnosti izpodbijane odločbe po 1. odstavku 280. člena ZUP. Ker je predlog za izrek ničnosti vložila oseba, ki te pravice ni imela, je upravni organ tožničin predlog pravilno zavrgel.
ureditev meje - zahteva za ureditev meje - preizkus zahteve
Če v predhodnem preizkusu niso izpolnjene vse procesne in materialne predpostavke za nadaljnje obravnavanje zahteve za ureditev meje, ki izhajajo iz določbe 25. člena ZENDMPE, v ponovljenem postopku iz zahteve oziroma predloženega elaborata neizpolnjene predpostavke ni možno sanirati, saj morajo biti te predpostavke izpolnjene že ob sami vložitvi zahteve pri prvostopnem organu.