• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 2
  • 21.
    sklep in sodba U 2120/2003
    13.3.2006
    UL0001936
    ZGD člen 569. ZUZIO člen 29.
    molk organa - davek od dobička pravnih oseb - združitev zadev - invalidsko podjetje
    ZGD v 569. členu za to, da družba (podjetje) posluje kot invalidsko, predpisuje tri pogoje: - status kapitalske družbe, - predhodno pridobitev soglasja Vlade RS in - usposabljanje in zaposlovanje 40 % invalidnih oseb. Pri tem sta pri tožniku prvi in drugi pogoj nedvomno izpolnjena, vprašljivo pa je izpolnjevanje tretjega pogoja. Po presoji sodišča je treba ugodnosti invalidskih podjetij na davčnem področju razlagati v kontekstu določb ZUZIO in ZGD, ki izhajajo predvsem iz namena usposabljanja invalidov, kar pa pomeni, da je invalidsko podjetje dolžno samo zagotoviti ustrezne programe za usposabljanje in zaposlovanje invalidov.
  • 22.
    sodba U 446/2005
    12.3.2006
    UM0010146
    ZZZDR člen 141, 149, 141, 149.
    posvojitev otroka
    Posvojitev otroka ima za posledico prenehanje roditeljske pravice, saj s posvojitvijo prenehajo pravice in dolžnosti staršev do otroka, kakor tudi otroka do staršev. Gre torej za izjemno pomembne in daljnosežne posledice, tako pravne in osebnostne narave, zato tudi zakon določa pretek določenega časa od nastanka razloga za posvojitev do dejanske posvojitve. Navedeni čas zato po presoji sodišča ni namenjen zgolj preverjanju koristi posvojenca, kot to utemeljujeta tožnika, temveč tudi omogoča roditelju, da še vedno varuje svojo roditeljsko pravico. Tako lahko v tem roku uveljavi svojo roditeljsko pravico, kolikor je bil neznanega bivališča ali pa prekliče svojo izjavo o privolitvi, da da otroka v posvojitev. Navedena izjava namreč prvotno pomeni, da center začne postopek posvojitve, šele s pretekom enoletnega roka pa ima za posledico izdajo odločbe o posvojitvi in s tem prenehanje roditeljske pravice. Do tedaj pa lahko roditelj podano izjavo po mnenju sodišča prekliče brez kakršnih koli omejitev.

     
  • 23.
    sodba U 111/2006
    9.3.2006
    UL0001769
    URS člen 162, 125, 160, 161/3, 25, 120, 120/2, 14, 22, 23, 162, 125, 160, 161/3, 25, 120, 120/2, 14, 22, 23. ZUstS člen 48/2, 44, 48, 48/1, 1, 1/1, 1/3, 48/2, 44, 48, 48/1, 1, 1/1, 1/3. ZS člen 3, 3. ZUS člen 60/1-4, 60, 60/1-1, 60/1-3, 60/1-4, 60, 60/1-1, 60/1-3. ZUP člen 210, 214, 214/1-5, 210, 214, 214/1-5. ZJU člen 83, 83/2, 83/5.
    učinek ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča
    Na podlagi pozitivno-pravne ureditve po 1. odstavku 48. člena ZUstS stališča Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-168/97 z dne 3. 7. 1997 in prakse Vrhovnega sodišča RS v zadevah Ur 42/96 z dne 2. 2. 1996 in Ru 30/96 z dne 5. 11. 1996 sodišče izpeljuje, da je od okoliščin vsakega konkretnega primera odvisno, ali je posamičen akt, izdan na podlagi zakonske odločbe, za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da je neustavna, nezakonit ali ne. V vsakem takem primeru je ključna relevantna okoliščina za presojo tega vprašanja razlog, zaradi katerega Ustavno sodišče določbe ni razveljavilo, ampak je le ugotovilo njeno neskladje z Ustavo, in vprašanje, v katerem delu oziroma v katerem smislu je Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost določbe. Iz tega stališča Ustavnega sodišča nedvoumno izhaja, da bi morala odločba o razrešitvi vsebovati t.i. nekrivdne razloge, ki so v zagotavljanju teamskega dela in izogibanju konceptualnih neskladij med ministrom in položajnim uradnikom ter v vzpostavljanju odgovornosti ministra za stanje na predmetnem področju.

     
  • 24.
    sodba U 1969/2005
    9.3.2006
    UL0001989
    URS člen 57, 57/3, 2, 22, 25, 57, 57/3, 2, 22, 25. ZUP člen 3, 3/2, 4, 2, 2/1, 2/2, 3, 3/2, 4, 2, 2/1, 2/2. ZMat člen 50/4, 40/1, 40/2, 50, 12, 12/8, 40, 50/4, 40/1, 40/2, 50, 12, 12/8, 40.
    upravni akt - prepoved reformatio in peius - upravna stvar
    Preveritev ocene s pomočjo izvedenca, ki je po nalogu tožene stranke ocenjeval v zvezi z ugovorom tožnice obe izpitni poli, svoje delo pa je opravil v skladu s pravili stroke (Lex artis) in sprejetimi navodili (8.alinea 12. člena ZMat). Tožena stranka se je tako pri svoji odločitvi oprla na opravilo strokovne narave (Lex artis), postopek pa je potekal po določilih ZMat in Pravilnika o maturi. Niti ZMat niti Pravilnik pa ne določata, da bi bila maturitetna ocena upravna stvar ali da bi se o njej oziroma o ugovoru zoper njo odločalo z upravno odločbo ali da bi tožena stranka o ugovorih zoper maturitetno oceno odločala v upravnem postopku. Odločitev tožene stranke v zvezi z oceno posameznega predmeta pri maturi nima značaja odločanja o pravni stvari v smislu citiranega 2. člena ZUP, ker ocenjevanje (oziroma preveritev ocenjevanja) vsebinsko ne pomeni odločanja o posameznikovi pravici ali obveznosti, prav tako pa se z njim ne ugotavlja ali ustvarja pravno razmerje med dijakom, ki opravlja maturo in toženo stranko, pač pa gre za opravilo strokovne narave (Lex artis). Pač pa gre v konkretnem primeru za posamični akt organa s področja vzgoje in izobraževanja, ki ga urejajo specialni predpisi (ZMat). Ponovna preveritev ocene pri maturitetnem predmetu torej ne predstavlja avtoritativne odločitve nosilca oblasti oziroma nosilca javnega pooblastila, pač pa gre za opravilo strokovne narave, pri čemer tožena stranka (ki je ugovor le zavrnila) po presoji tudi povsem očitno ni kršila ustavnega načela prepovedi reformatio in peius, saj se ocena tudi po izpodbijani odločitvi tožene stranke ni spremenila, zato s tem tožnici tudi ni bilo poseženo v ustavne pravice po 2. členu Ustave (pravna država). Tudi glede zatrjevane kršitve 22. in 25. člena Ustave RS zaradi uveljavljanja prepovedi odločitve na slabše, ki v konkretnem primeru očitno ni podana. Tožnici tudi ni bilo poseženo v ustavno pravico iz 3. odstavka 57. člena Ustave, saj bi tožnica, v kolikor bi želela doseči izboljšanje ocene pri izpitu iz maturitetnega predmeta zgodovina, lahko v skladu z določilom 1. odstavka 40. člena ZMat ponovno opravljala izpit iz maturitetnega predmeta zgodovina in sicer v roku dveh let, pri čemer se za boljši uspeh pri maturi upošteva boljša ocena.

     
  • 25.
    sodba in sklep U 584/2006
    8.3.2006
    UL0001776
    URS člen 22, 8, 14, 14/2, 22, 8, 14, 14/2, 22, 8, 14, 14/2, 22, 8, 14, 14/2. ZUS člen 38/2, 16, 16/2, 38, 38/2, 16, 16/2, 38. ZPP člen 87, 87/3, 87, 87/3. ZAzil člen 39, 39/2, 27/1-3, 36, 36-5, 1, 1/2, 27, 39, 39/2, 27/1-3, 36, 36-5, 1, 1/2, 27.
    rok - azil - omejitev gibanja - vložitev prošnje
    Ker po ZAzil velja, da mora tujec, ki nezakonito vstopi v Republiko Slovenijo, zaprositi za azil v najkrajšem času pri pristojnem organu, in tožnik je nezakonito vstopil v Slovenijo, tožnik ni imel upravičenega razloga, če je bil glavni razlog prebega iz izvorne države res v tem, da se izogne preganjanju, da za azil ni zaprosil že ob prihodu v Slovenijo, četudi ima sestro v Italiji. Ta obveznost ne velja samo za tiste prosilce za azil, ki nezakonito vstopijo v Slovenijo, ampak tudi za tiste, ki vstopijo na zakonit način, kajti okoliščina, kdaj prosilec za azil zaprosi za azil oziroma izkaže namero zaprositi za azil, je relevantna za celostno presojo verodostojnosti tožnikove izpovedbe o preganjanju po 1(A)(2) členu Konvencije o statusu beguncev. ZAzil sicer res ne določa roka, v katerem mora prosilec za azil vložiti prošnjo za azil oziroma izraziti namero vložiti prošnjo za azil. Vendar zakonodajalec tega roka glede na 8. člen Ustave in opredelitev preganjanja po 1(A)(2) členu Ženevske konvencije niti ni smel predpisati, ker mora biti to vprašanje stvar celovite ocene verodostojnosti tožnika, ob upoštevanju upravno-sodne prakse na tem področju.

     
  • 26.
    sodba U 566/2004
    7.3.2006
    UL0001747
    ZOR člen 51, 66, 51, 66. ZPDVBH člen 11, 13, 11, 13.
    davki in prispevki
    Po določbah ZPDVBH namreč zavezanec s svojo naložbeno politiko bistveno vpliva na višino davčne osnove. Vendar to lahko stori le z dejansko prilagoditvijo poslovanja in ne, kot v obravnavanem primeru, le z navidezno spremembo strukture naložb, v katere plasira svoja sredstva.

     
  • 27.
    sodba U 2298/2003
    7.3.2006
    UL0002180
    ZZDPO člen 23, 65c. ZBH člen 29.
    davek od dobička pravnih oseb - dolgoročne finančne naložbe - obveznice RS - investicijski vrednostni papirji - finančna sredstva razpoložljiva za prodajo - tržno tveganje - popravek vrednosti
    Tožnik je popravke oblikoval iz razlogov, ki bodo (če bodo) nastali v prihodnosti. Navedene

    okoliščine pa so tudi po presoji sodišča razlogi za oblikovanje rezervacij, ki se bankam po 23. členu

    ZDDPO priznajo v obračunanih zneskih, vendar največ do višine, ki jo predpiše Banka Slovenije v

    skladu z 29. členom ZBH, ne pa za oblikovanje popravkov vrednosti dolgoročnih finančnih naložb,

    saj je tožeča stranka obveznice izkazovala kot investicijske vrednostne papirje, ki so, kot

    poudarjata že oba davčna organa, dolgoročni in kratkoročni vrednostni papirji, ki se kupujejo in

    hranijo zaradi zaslužka ali povečanja kapitala in se navadno hranijo do zapadlosti in jih torej tožeča

    stranka v kratkem ni nameravala prodati.
  • 28.
    sodba U 553/2003
    7.3.2006
    UL0001748
    ZDDPO člen 6.
    davek od dobička pravnih oseb
    Za pridobitev statusa invalidskega podjetja je potrebno, da je podjetje organizirano v kapitalsko družbo, da med celim letom zaposluje oziroma usposablja najmanj 40 % invalidnih oseb ter da pridobi predhodno soglasje Vlade RS. Nesporno je tožnik dvema pogojema, to je organizacijski obliki in pridobitvi soglasja, zadostil. V soglasje kot enega od pogojev za to, da podjetje posluje kot invalidsko podjetje, davčni organ ni posegel. Če tega soglasja tožnik ne bi imel, pogojev za poslovanje kot invalidsko podjetje ne bi izpolnjeval, davčni organ pa soglasja Vlade RS ne bi mogel nadomestiti. Davčni organ v omenjeno soglasje oziroma preizkušanje tega pogoja, ni posegel. Ugotavljal je le izpolnjevanje tretjega pogoja, to je strukturo zaposlenih pri tožniku glede na dejavnost, ki jo opravlja. Namen, ki ga zasleduje tožeča stranka, to je, zaposliti le toliko invalidnih in neinvalidnih oseb, da zadosti formalnemu številčnemu kriteriju pogojev glede zaposlitve invalidnih oseb, pri čemer zanemari temeljni namen zakona, pomeni tako izigravanje zakona zaradi pridobivanja davčnih in drugih olajšav, ki mu ni mogoče nuditi pravnega varstva.

     
  • 29.
    sodba U 1934/2004
    6.3.2006
    UL0002177
    ZDDV člen 34, 40, 54.
    DDV - vračilo DDV
    Vračilo davka se lahko prizna le ob doslednem spoštovanju vseh predpisanih pogojev, med drugim

    tudi tistega, da mora biti vstopni DDV izkazan na računu, ki ga je izdal davčni zavezanec in na

    katerem so navedeni vsi podatki iz 34. člena ZDDV. Med temi podatki pa je tudi podatek o davčni

    številki izdajatelja. Tudi po presoji sodišča morata biti zahtevku za vračilo DDV po določbi 54.

    člena ZDDV priložena pravilna (originalna) računa, ki predstavljata verodostojno knjigovodsko

    listino v skladu s SRS 21.
  • 30.
    sodba U 2066/2003
    6.3.2006
    UL0001939
    ZDavP člen 42, 43, 44.
    prisilna izterjava - prisilna izterjava
    Po mnenju sodišča glede na določbe ZDavP, ki urejajo prisilno izterjavo, o veljavnem izvršilnem naslovu ter uradnih podatkih sodnika za prekrške, da obveznost ni bila plačana, organ pred izdajo sklepa o prisilni izterjavi ni bil dolžan posebej seznanjati stranke.

     
  • 31.
    sklep U 1184/2003
    6.3.2006
    UL0002174
    ZUS člen 4, 4/1, 34, 34/1-4.
    carina - uvozne kvote - upravni spor - pravni interes
    Glede na Uredbo so carinske kvote morale biti realizirane v tistem obdobju, za katerega so se

    dodelile, zato prenos kvot v naslednje časovno obdobje ni bil mogoč. Posledično to pomeni, da tudi

    če bi bilo zahtevi tožeče stranke ugodeno, se carinske kvote v ponovnem postopku ne bi mogle

    izvršiti in potemtakem tožeča stranka morebitnih dodatnih kvot na račun kvot iz leta 2003, po letu

    2003 ne more realizirati, zato si svojega pravnega položaja z naturalno restitucijo ne more izboljšati.

    Zato po mnenju sodišča tožeča stranka ne izkazuje več pravnega interesa za vložitev tožbe v

    upravnem sporu, ZUS pa tudi ne daje pravne podlage za izdajo ugotovitvene sodbe v upravnem

    sporu.
  • 32.
    sodba U 35/2006
    3.3.2006
    UN0020137
    ZBPP člen 14, 12, 12/1, 13, 14, 12, 12/1, 13.
    brezplačna pravna pomoč, pogoj
    Iz dokazil v upravnih spisih nesporno izhaja, da je tožeča stranka v obdobju od 01.02.2005 do 31.07.2005 prejela pokojnino v skupnem bruto znesku 969.413,10 SIT, kar pomeni, da je znašal njen mesečni lastni dohodek 161.568,85 SIT kar pa še vedno presega višino minimalne plače, ki je bila v trenutku vložitve tožeče stranke 122.600,00 SIT.

     
  • 33.
    sklep U 1156/2003
    2.3.2006
    UL0001855
    ZUS člen 20, 20/1, 20/2, 20, 20/1, 20/2.
    položaj stranke
    V kolikor je stranka v postopku javnega razpisa prejela svojo odločbo, ni stranka v upravnem sporu, ki ga je sprožila druga stranka, ki je ravno tako prejela svojo odločbo, ki jo izpodbija.

     
  • 34.
    sodba U 963/2005
    2.3.2006
    UL0001854
    ZUP (1986) člen 49, 49. ZDen člen 60, 60.
    lastnost stranke v postopku
    Pravni nasledniki hipotekarnega upnika, ki do nastopa nacionalizacije ni dobil dolga v podjetje povrnjenega, niso stranke v postopku denacionalizacije tega podjetja.

     
  • 35.
    sodba U 927/2004
    1.3.2006
    UL0001787
    URS člen 157, 157. ZUS člen 59, 59/1, 1, 23, 23/1, 59, 59/1, 1, 23, 23/1. ZVPot člen 37a/2, 37c, 37a/1, 37/2, 31/1, 37, 37a, 37a/2, 37c, 37a/1, 37/2, 31/1, 37, 37a.
    stvarne napake
    Po presoji sodišča je prizadeta stranka izpolnila pogoj iz določila 1. odstavka 37.a člena ZVPot, ker je o stvarni napaki pravočasno obvestila družbo AAA, kot pooblaščenega uvoznika, ki pa je njeno pritožbo sprejel v postopek in jo naprej posredoval pooblaščenemu serviserju in prodajalcu vozil BBB, kar je tožena stranka v izpodbijani odločbi interpretirala kot izmikanje oziroma nepriznavanje pravice iz naslova odgovornosti za stvarne napake. Poleg tega je za upravni spor pomembno, da tožnica v tožbi ne izpodbija ugotovljenih dejstev v izpodbijani odločbi, da je prizadeta stranka stvarne napake ugotavljala skozi določeno obdobje, ko je uporabljala avto, in da tudi zaradi tega obvestilo prodajalcu o stvarni napaki z dne 1. 9. 2003 (glede na datum 21. 7. 2003), ki ga je tožeča stranka prejela dne 4. 9. 2003, ni prepozno.

     
  • 36.
    sodba in sklep U 441/2006
    1.3.2006
    UL0001774
    ZAzil člen 39, 39/2, 35/2, 36, 36-2, 1, 35, 35/1, 39, 39/2, 35/2, 36, 36-2, 1, 35, 35/1.
    verodostojna izjava
    Tožena stranka se lahko sklicuje na 2. alinejo 36. člena ZAzil le takrat, kadar tožena stranka z zadostno mero verjetnosti, ki je blizu gotovosti, ugotovi, kakšno je objektivno stanje v izvorni državi prosilca za azil, zaradi česar njegovi razlogi za preganjanje ne ustrezajo dejanskemu stanju v izvorni državi (in so zato lažni), ali pa takrat, kadar je povsem očitno in nedvoumno, da so si določene izjave prosilca za azil, ki morajo biti za azilni postopek bistvene, tako nasprotujoče in jih prosilec za azil ni v ničemer razjasnil, da je mogoče na tej podlagi ugotoviti, da gre za lažno predstavitev razlogov. Kadar tožena stranka prosilca za azil zasliši, ne odloča v skrajšanem postopku, zato se tožena stranka tudi ne more opreti na določilo 2. odstavka 35. člena ZAzil, saj na tej podlagi pristojni organ lahko odloči le takrat, ko o stvari odloči takoj in na podlagi prošnje za azil. Po presoji sodišča bi tožena stranka glede na izjave obeh tožnikov na zaslišanju o splošnem preganjanju Romov v delu Kosova, kjer sta živela, in glede na dosedanjo upravno-sodno prakso v zvezi s preganjanjem Romov na Kosovu, pred odločitvijo morala pridobiti in oceniti tudi mednarodna poročila o stanju Romov na Kosovu in možnostih za njihovo varno vrnitev v primerih beguncev, ki so jim bile zavrnjene prošnje za azil.

     
  • 37.
    sodba U 313/2004
    1.3.2006
    UN0020136
    ZUP člen 27, 27/1, 27, 27/1. ZIN člen 24/1, 24/3, 16, 16/2, 24, 24/1, 24/3, 16, 16/2, 24.
    inšpekcijski postopek
    Inšpekcijski postopek se s samo prijavo sploh še ne začne. Prijavitelj na nek način lahko sodeluje v postopku z zahtevo inšpektorjem, da se ga obvešča o sprejetih ukrepih, vendar je to povsem odvisno od njegove volje oziroma zahteve. V kolikor take zahteve ne poda, pa prijavitelja kot vir prijave brez dvoma ščiti 2. odstavek 16. člena ZIN.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 2