Tožena stranka je v pritožbi dokazala obstoj neenotne sodne prakse Višjega delovnega in socialnega sodišča glede vprašanja, ki je bistveno za odločitev o višini odpravnine delovnega invalida po 109. členu ZDR (pri čemer o podobnem pravnem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločalo). Ni namreč enotnega stališča o tem, ali je osnova za izračun odpravnine plača in nadomestilo, ki ga prejema delovni invalid, dvojna plača, ali plača, ki bi jo dobil, če bi delal poln delovni čas.
Ker predloga za dopustitev revizije po ZPP-D v tej zadevi še ni mogoče vložiti, o dopustitvi reviziji po 32. členu ZDSS-1 pa odloča sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti in ne na predlog strank, je tak predlog Vrhovno sodišče kot nedopusten zavrglo.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, temveč so dovoljena le še izredna pravna sredstva.
Pritožbene navedbe se nanašajo izključno na izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, torej na zakonitost odločitve o tožbenem zahtevku, česar pa v pritožbi zoper sklep o nedopuščeni reviziji ni dovoljeno uveljavljati.
Ker pritožba ne navaja, v katerih primerih sodna praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča odstopa od svoje lastne prakse ali od prakse Vrhovnega sodišča, ji ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba
Če pritožnik ne navaja razlogov, ki jih v zvezi z razveljavitvijo sodbe sodišča prve stopnje navaja 30. člen ZDSS-1, temveč navaja in utemeljuje razloge, ki se nanašajo na stvar samo (predmet spora), pritožba ne more biti utemeljena.
S pritožbo je mogoče uspešno uveljavljati le neenotno sodno prakso sodišč druge stopnje (glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev). Ker se tožeča stranka v podkrepitev svojih navedb sklicuje na sodbo sodišča prve in ne druge stopnje, s pritožbo ne more uspeti.
ZDSS-1 člen 30, 62.ZPP člen 347. Merila za odlog, zmanjšanje ali odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje določenim zavarovancem (2000) člen 3. Pravilnik o odlogu, delnem oziroma celotnem odpisu ali obročnem odplačilu dolga za obvezno zdravstveno zavarovanje (2003) člen 5.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - odpis prispevkov za zdravstveno zavarovanje - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Ni namen določbe 30. člena ZDSS-1, da bi se izvedba celotnega dokaznega postopka prenesla pred sodišče druge stopnje. To velja gotovo v vseh tistih primerih, ko dokaznega postopka (obravnave) pred sodiščem prve stopnje sploh ni bilo.
Če je sodišče prve stopnje na obravnavi izvajalo dokaze in sprejelo dokazno oceno o odločilnih dejstvih, mora sodišče druge stopnje upoštevati načelo o prepovedi razveljavitve prvostopne sodbe. Taka obveznost sodišča izhaja tudi že iz določbe drugega odstavka 347. člena ZPP. Sodišče druge stopnje bi moralo samo dopolniti dokazni postopek z izvedbo tistih dokazov, ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo, pa so za pravilno in zakonito presojo odločilni.
Ker tožnik ni niti zatrjeval in ne dokazal, da odločitev v zadevi pomeni odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, oziroma da v praksi sodišč druge stopnje glede bistvenih vprašanj za odločitev v zadevi ni enotnosti, s pritožbo ni mogel uspeti.
Odškodninska odgovornost delodajalca je podana, če delavcu ni omogočil izrabe letnega dopusta. Dokazani morajo biti vsi štirje elementi odškodninske odgovornosti.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje – zavrženje pritožbe
ZDSS-1 in (glede na določbo 19. člena ZDSS-1) Zakon o pravdnem postopku ne določata pravice do pritožbe zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Tudi 25. člen Ustave Republike Slovenije zagotavlja pravico do pritožbe kot rednega pravnega sredstva le v dvostopenjskem postopku.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - bibliotekar - dodatek - izvolitev v naziv
Glede na to, da sta pravna podlaga kot tudi narava uveljavljanih terjatev v obravnavani zadevi in zadevi, na katero se sklicuje pritožba različni, odločitev v smislu določbe 2. alineje 1. odstavka 32. člena ZDSS-1 ni mogoče medsebojno primerjati. Pravno vprašanje, ki je bilo v zadevah bistveno za odločitev, namreč ni bilo enako.
Ker revizijsko sodišče pravilnosti materialnopravnih izhodišč sodišča druge stopnje ne more presojati, pritožbeni razlog po 2. odstavku 30. člena ZDSS-1 pa je v pritožbi le naveden, ni pa obrazložen, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - bibliotekar - dodatek - izvolitev v naziv
Glede na to, da sta pravna podlaga kot tudi narava uveljavljanih terjatev v obravnavani zadevi in zadevi, na katero se sklicuje pritožba, različni, odločitev v smislu določbe 2. alineje 1. odstavka 32. člena ZDSS-1 ni mogoče medsebojno primerjati. Pravno vprašanje, ki je bilo v zadevah bistveno za odločitev, namreč ni bilo enako.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse
Glede na namen dopuščene revizije in na vlogo Vrhovnega sodišča, je v postopku za dopustitev revizije lahko relevanten le odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča o pravnem vprašanju, ki je bistveno za odločitev.
Tožnikove pritožbe, kljub naknadni vlogi o tem, da naj bi šlo dejansko za revizijo zoper del sodbe, ni mogoče šteti za revizijo. O pomoti pri poimenovanju vloge bi lahko sklepali le, če bi tudi iz vsebine vloge z dne 29.3.2007 izhajalo, da ta vloga predstavlja revizijo zoper del odločitve sodišča druge stopnje v sodbi. To iz vsebine vloge – pritožbe z dne 29.3.2007 - ni razvidno. Poleg tega je bil „predlog“ za spremembo poimenovanja pritožbe podan že po poteku roka za vložitev revizije.
Tožnik se pritožuje zoper sklep sodišča druge stopnje o nedovoljeni reviziji, ki ga sodišče druge stopnje v zvezi z odločitvijo o zahtevku za plačilo pogodbene kazni sploh ni izdalo. Takšna pritožba, kot pritožba zoper neobstoječ sklep, je nesmiselna.
Pritožba daje za primerjavo pravilnosti odločitve v obravnavani zadevi odločitev prvostopnega sodišča. To glede na določbo druge alineje prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 ni upošteven pritožbeni razlog. Navedeni člen ne govori o odločbah sodišča prve stopnje.
Odločitev sodišča druge stopnje je skladna z judikatom, ki ga navaja pritožba, in v katerem je Vrhovno sodišče poudarilo, da v primeru, če je pogodbeno določilo jasno in razumljivo, za njegovo uporabo ni potrebna nobena interpretativna (razlagalna) metoda, temveč se uporabi tako, kot je zapisano.