dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - kontinuiteta delovnega razmerja - vrednost spornega predmeta - različna dejanska in pravna podlaga
Pritožba neutemeljeno uveljavlja odstop od sodne prakse. Sodba sodišča druge stopnje glede štetja delovne dobe in delovnopravne kontinuitete zaposlenih pri toženi stranki vsebuje enaka stališča, kot so zavzeta v sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 80/2007, na katero se sklicuje pritožba.
Tožeča stranka vtožuje jubilejno nagrado, razliko v plači in razliko v odpravnini. Zahtevki se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da se vrednost spornega predmeta določi s seštevkom posameznih zahtevkov v skladu s prvim odstavkom 41. člena ZPP.
Ker je bil postopek na prvi stopnji končan dne 12. 3. 2008, je ob odločanju o pritožbi sodišče druge stopnje o dopustitvi revizije pravilno odločilo po določilu 32. člena ZDSS-1. Utemeljenost pritožbe zoper sklep o nedopustitvi revizije je bilo zato potrebno presojati po določilih ZDSS-1 in ne določilih ZPP-D (in v tem okviru 367.a členu ZPP-D), za kar se zavzema tožena stranka.
Ker predpisi, ki jih je sodišče uporabilo pri odločanju v zadevi VIII Ips 147/2000 in v predmetni zadevi, vprašanje izostanka pravnega pouka ne urejajo enako, v teh dveh zadevah obravnavano bistveno pravno vprašanje ni enako.
Da tudi v zadevi II Ips 488/2002 ni bilo obravnavano enako bistveno pravno vprašanje, je razvidno že iz tega, da je šlo za napačen pravni pouk v sodnem postopku, medtem ko se v predmetni zadevi tožeča stranka sklicuje na izostanek pravnega pouka v postopku pri delodajalcu, v katerem je uveljavljanje sodnega varstva pogojeno s predhodnim postopanjem delavca po določilu 100.a člena ZObr oziroma po 24. in 25. členu ZJU.
Če v pritožbi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim revizija ni bila dopuščena, pritožnik ne navede razlogov, ki jih določa druga alineja prvega odstavka 32. člena ZDSS-1, pritožba ne more biti utemeljena.
Ker pritožba ne navaja odločitev Vrhovnega sodišča, od katerih naj bi glede vprašanja opredelitve do pritožbenih navedb sodba sodišča druge stopnje odstopala, niti ne zatrjuje neenotnosti v praksi sodišča druge stopnje o vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, pritožbi ni mogoče ugoditi, saj zakonski pritožbeni razlogi niso podani.
Če je bilo v primerjani odločbi Višjega delovnega in socialnega sodišča bistveno pravno vprašanje, kdaj je bila vročitev opravljena, v izpodbijanem sklepu pa se to vprašanje nanaša na način vročanja z nabitjem listine na oglasno desko, ni podana neskladnost v praksi sodišča druge stopnje. Pritožbeni razlog iz 32. člena ZDSS-1 torej ni podan.
dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - zakonske zamudne obresti
Glede stranskih terjatev sodišču druge stopnje ni potrebno posebej odločati o dopustitvi revizije, saj glede odločitve o stranskih terjatvah možnost vložitve revizije niti v ZPP niti v ZDSS-1 ni predvidena.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - vojak - dodatek za stalnost
V odločbi, na katero se sklicuje pritožba, je višje sodišče v enem delu odločitve zavzelo enako pravno stališče, kot je bilo zavzeto v ostalih citiranih odločbah tega sodišča, za drugi del odločitve pa je zaradi spremenjene situacije in drugače ugotovljenega dejanskega stanja zavzelo drugačno pravno stališče. To stališče je tudi ustrezno obrazložilo, zato v takem primeru ni mogoče govoriti o odstopu od sodne prakse.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba
Tožnikov očitek o dolgotrajnosti postopka je sicer upravičen, vendar zgolj takšna posplošena navedba ne predstavljajo utemeljenega pritožbenega razloga v smislu 30. člena ZDSS-1.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - pomembno pravno vprašanje - dodatek za stalnost - vojak
Tožena stranka se v pritožbi izrecno sklicuje na kršitev določbe prve alineje prvega odstavka 32. člena ZDSS-1, kar ni dovoljeni pritožbeni razlog. Presoja pogoja za dopustitev revizije iz 1. alineje tega člena, to je, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, je prepuščena izključno sodišču druge stopnje.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - kontinuiteta delovnega razmerja - vrednost spornega predmeta - različna dejanska in pravna podlaga
Pritožba neutemeljeno uveljavlja odstop od sodne prakse. Sodba sodišča druge stopnje glede štetja delovne dobe in delovnopravne kontinuitete zaposlenih pri toženi stranki vsebuje enaka stališča, kot so zavzeta v sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 80/2007, na katero se sklicuje pritožba.
Tožeča stranka vtožuje plačilo plač in razliko v odpravnini. Zahtevka se ne opirata na isto dejansko in pravno podlago, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da se vrednost spornega predmeta določi s seštevkom posameznih zahtevkov v skladu s prvim odstavkom 41. člena ZPP.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlog
Predmet pritožbe zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, če gre za vprašanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, je lahko le vprašanje, ali bi bilo dokaze, ki jih sodišču prve stopnje nalaga sodišče druge stopnje, dolžno izvesti sodišče druge stopnje samo. Materialnopravni razlogi, na podlagi katerih sodišče druge stopnje gradi svojo odločitev, ne morejo biti predmet pritožbe zoper razveljavitveni sklep.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dva različna zapisnika o posvetovanju
Če v sodnem spisu obstajata z istim datumom dve različni odločitvi senata sodišča prve stopnje glede tožbenega zahtevka, ni mogoče ugotoviti, kako je bilo o zahtevku odločeno. Sodba sodišča prve stopnje se glede vsebine odločitve zato ne da preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Take napake sodišče druge stopnje, tudi če izvede obravnavo, ne more odpraviti, saj ni jasno, kakšno odločitev sodišča prve stopnje naj sploh preizkuša.
Prvostopna odločba je bila izdana 30. 10. 2008, torej po uveljavitvi ZPP-D. Na podlagi 130. člena ZPP-D zato za postopek z revizijo veljajo določbe ZPP-D, kar pomeni, da sodišče druge stopnje ni bilo več pristojno za odločanje o dopustitvi revizije. Laična navedba tožnika, da je sklep (tak je v odločbi sodišča druge stopnje sklep, da se revizija ne dopusti) nezakonit, je zato utemeljena.
Pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka izpodbija drugostopenjsko meritorno odločitev (obseg ugovora zastaranja) in se ne strinja s procesnim vodenjem delovnopravnega postopka (glede vprašanja trditvenega bremena v postopku), ne predstavljajo dovoljenega pritožbenega razloga.
ZDSS-1 člen 32, 32/3. ZTPDR člen 15. SKPgd člen 15.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - plačilo razlike odpravnine - prevzem delavcev k drugemu delodajalcu
Ker je tožnica dokazala, da odločitev v njeni zadevi pomeni odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in dopustilo revizijo.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - neupravičen izostanek z dela - neenotna sodna praksa - plača
V obravnavani zadevi tožena stranka o prenehanju delovnega razmerja ni izdala nobenega akta (odpovedi pogodbe o zaposlitvi), ki bi temeljil na neupravičenem izostanku z dela tožeče stranke. Ta uveljavlja svojo terjatev za plačilo plače povsem samostojno, torej brez predhodnega uveljavljanja zahtevka za presojo (ne)zakonitosti prenehanja delovnega razmerja. V tem se kaže bistvena pravna razlika, zaradi katere ni mogoče govoriti o obstoju enakega pravnega vprašanja v obravnavani zadevi in v odločbah, na katere se sklicuje pritožba.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, temveč so dovoljena le še izredna pravna sredstva.
Ker pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije konkretno ne navaja, v katerem primeru naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma za neenotnost v praksi sodišča druge stopnje, ji ni mogoče ugoditi.