Zahtevek za izplačilo prikrajšanja pri plači ni povezan s prenehanjem delovnega razmerja (2. točka 31. člena ZDSS-1). Predstavlja samostojen premoženjski zahtevek, kjer je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR, v nasprotnem primeru pa samo, če jo dopusti sodišče v skladu z 32. členom ZDSS-1.
Sodišče je obrazložilo in utemeljilo zavrnitev izvedbe dokaza, kakršen je bil predlagan in utemeljen, zato ni šlo za odstop od sodne prakse glede obveznosti sodišča v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga.
ZDSS-1 člen 32, 32/3. ZDR člen 6. OZ člen 179. ZPP člen 8.
dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - neenotna sodna praksa - diskriminacija zaradi invalidnosti - nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - dokazno breme
Pritožbeni razlog iz 2. alinee prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 ni podan, saj tožena stranka ni niti zatrjevala niti dokazala, da glede pravnega vprašanja, ki je skupno sodbi I Cp 1123/2004 ter obravnavani odločbi Višjega delovnega in socialnega sodišča in o katerem po njeni oceni odločitvi nista enotni, praksa Vrhovnega sodišča še ni oblikovana.
S tem, ko je sodišče v obravnavani zadevi ugotovitev o obstoju škode utemeljilo zgolj na izpovedi tožnika – oškodovanca, ni v ničemer odstopilo od stališč v zadevi II Ips 672/2001.
Pritožba ni utemeljena, ker tožena stranka ni navedla odločb Vrhovnega sodišča, s katerimi bi utemeljila pritožbene navedbe o tem, da zavzeta stališča v sodbi sodišča druge stopnje odstopajo od sodne prakse.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - plačilo iz naslova uspešnosti poslovanja - božičnica
Ker tožnik s citiranimi odločitvami Višjega delovnega in socialnega sodišča ne dokazuje neenotnosti prakse sodišča druge stopnje glede bistvenega pravnega vprašanja in tudi ne, da praksa odstopa od prakse Vrhovnega sodišča, pritožbi ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije.
odstop od sodne prakse - javni uslužbenec - pogoji za premestitev - dopustitev revizije - pritožbeni razlogi
Stališče sodišča druge stopnje, da za zakonitost premestitve javnega uslužbenca zadošča že ugotovitev, da je izpolnjeval pogoje za zasedbo delovnega mesta, na katerega je bil premeščen, pomeni odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - zavrženje pritožbe
Zoper sodbo sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, temveč so dovoljena le še izredna pravna sredstva. ZDSS-1 v 32. členu ni določil splošne pravice do pritožbe zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, temveč omogoča le pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o nedopustitvi revizije.
dopustitev revizije - pritožba - odstop od sodne prakse - razporeditev v višji plačilni razred
V odločitvah Vrhovnega sodišča RS, ki sta citirani v pritožbi, je bilo zavzeto stališče v razmerju invalidnost – bolniška odsotnost, ki pa v primeru pritožnice sploh ni bilo uporabljeno. Tožena stranka je namreč njeno vlogo reševala v skladu z določbami „Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah“, ter zavrnila njen zahtevek po 5. členu pravilnika zato, ker je bila pritožnica odsotna z dela v času, daljšem od šestih mesecev oziroma ker od zadnjega napredovanja ni dopolnila treh let dejanske delovne dobe. Citirani odločitvi VS RS zato nista primerljivi z obravnavano.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbena obravnava
Sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo, katere dokaze bi moralo sodišče prve stopnje izvesti v ponovljenem postopku. Kolikor sodišče druge stopnje šteje, da ima v navedbah in dokaznih predlogih strank podlago za ugotavljanje, katera pogodba o zaposlitvi je bila tožnici odpovedana, bo moralo na podlagi 30. člena ZDSS-1 te dokaze samo izvesti na neposredni obravnavi.
Zavrnitev dokaznega predloga, takega, kot je bil predlagan in utemeljen, je bila obrazložena enako pred sodiščem prve in druge stopnje. V obravnavani zadevi zato ne gre za neobrazloženo zavrnitev dokaznega predloga, kar je po pritožbi predloženih sodnih odločitvah lahko bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - pisna pogodba - pogodba o zaposlitvi
Ker pritožbi ne navedeta, v katerih primerih sodna praksa višjega sodišča odstopa od svoje lastne prakse ali od prakse Vrhovnega sodišča, jima ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije.
Navedbe, iz katerih izhaja nestrinjanje z meritorno odločitvijo sodišča druge stopnje ter uveljavljana zmotna ugotovitev dejanskega stanja, ne predstavljajo dovoljenega pritožbenega razloga iz 2. alineje 1. odstavka 32. člena ZDSS-1.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - zavrženje pritožbe
ZDSS-1 in ZPP ne določata pravice do pritožbe zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Tudi 25. člen Ustave Republike Slovenije zagotavlja pravico do pritožbe kot rednega pravnega sredstva le v dvostopenjskem postopku.
Ker tožeča stranka ni uveljavljala zakonskih zamudnih obresti kot glavne terjatve, sodišče druge stopnje ni bilo dolžno posebej odločiti, da revizije glede zavrnilnega dela odločitve o plačilu zakonskih zamudnih obresti ne dopusti. Tožeča stranka s pritožbo ne more uspeti, saj izpodbija sklep sodišča druge stopnje in uveljavljala dopustitev revizije zgolj glede pravnomočne odločitve o stranski terjatvi, zoper katero vložitev revizije ni dovoljena.
Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZDSS-1 lahko sodišče tudi le pavšalno obrazloži sklep o nedopustitvi revizije, s sklicevanjem na neobstoj pogojev iz prvega odstavka tega člena. Pritožbeni očitek, da se izpodbijani sklep ne da preizkusiti, ker nima obširnejših razlogov, in da je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato ni utemeljen.
Ker je bil postopek na prvi stopnji končan dne 12. 3. 2008, je ob odločanju o pritožbi sodišče druge stopnje o dopustitvi revizije pravilno odločilo po določilu 32. člena ZDSS-1. Utemeljenost pritožbe zoper sklep o nedopustitvi revizije je bilo zato potrebno presojati po določilih ZDSS-1 in ne določilih ZPP-D (in v tem okviru 367.a členu ZPP-D), za kar se zavzema tožena stranka.