Stališča, ki jih zavzame sodnik (ali senat) v posameznih zadevah, ne morejo biti odklonilni razlog za izločitev in se presojajo v postopkih z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Tudi zaskrbljenost tožnika zaradi morebitne neugodne rešitve pritožbe ne predstavlja izločitvenega razloga.
Stališča, ki jih zavzame sodnik (ali senat) v posameznih zadevah, ne morejo biti odklonilni razlog za izločitev in se presojajo v postopkih z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Tudi zaskrbljenost tožnika zaradi morebitne neugodne rešitve pritožbe zanj ne predstavlja izločitvenega razloga.
Predsednica Višjega delovnega in socialnega sodišča je pravilno ugotovila, da nestrinjanje s pravnimi stališči sodnikov, članov senata, ki so sprejemali odločitve v prejšnjih tožnikovih sporih, ne more biti odklonilni razlog za izločitev sodnikov po 6. točki 70. člena ZPP v novem sporu, v katerem bo imel tožnik zoper pravnomočno odločbo možnost uveljavljati izredna pravna sredstva. Zato tožnik oziroma njegov skrbnik s pritožbo ni mogel uspeti.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - izločitev sodnika – dvom v nepristranskost
Vrhovno sodišče se sicer strinja z navedbami tožnika, da je standard presoje okoliščin, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti nižji od kazenskopravnega pojmovanja odgovornosti, vendar v nadaljevanju (tako kot je že navedeno v izpodbijanem sklepu) zavrača pritožbene navedbe, da že dejstvo kazenske ovadbe predstavlja okoliščino, ki vzbuja takšen dvom.
ZPP člen 37, 37/1, 37/1-1, 150, 150/2. URS člen 24.
pregled spisa – opravičena korist – načelo javnosti sojenja
Predpostavka za pregled in prepis spisa po drugem odstavku 150. člena ZPP je opravičena korist, ki jo mora na strani predlagatelja sodišče ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej.
zavrženje pritožbe – pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje
Sedaj veljavna procesna ureditev zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje o zavrženju tožbe v delovnih in socialnih sporih in zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje o sodni taksi oziroma v zvezi s temi pravnomočnimi sklepi pritožbe stranke na Vrhovno sodišče več ne dopušča.
Izrazito žaljive trditve tožnika o sodnicah in sodnikih predstavlja napad na njihovo čast in dobro ime, tega pa tožnik ne more opravičiti s sklicevanjem na temeljne ustavne in konvencijske pravice, ki jih pravzaprav sam krši. S temi izjavami je tožnik sodnicam, sodnikom in sodišču neupravičeno odrekal spoštovanje in jim jemal ugled. Izjave krnijo dostojanstvo sodnikov in sodišča in so ne le objektivno žaljive, temveč tudi presegajo meje sprejemljivega.
Ker so žaljive navedbe v pritožbi tudi znatno presegle žalitve v rokovnem predlogu, izrečena kazen ni dosegla svojega namena. Tudi zato je kazen, ki sicer ni dosegla zakonskega maksimuma 1.300,00 EUR, po prepričanju Vrhovnega sodišča ustrezna.
Izrazito žaljive trditve tožnika o sodnicah in sodnikih predstavlja napad na njihovo čast in dobro ime, tega pa tožnik ne more opravičiti s sklicevanjem na temeljne ustavne in konvencijske pravice, ki jih pravzaprav sam krši. S temi izjavami je tožnik sodnicam, sodnikom in sodišču neupravičeno odrekal spoštovanje in jim jemal ugled. Izjave krnijo dostojanstvo sodnikov in sodišča in so ne le objektivno žaljive, temveč tudi presegajo meje sprejemljivega.
Ker so žaljive navedbe v pritožbi tudi znatno presegle žalitve v rokovnem predlogu, izrečena kazen ni dosegla svojega namena. Tudi zato je kazen, ki sicer ni dosegla zakonskega maksimuma 1.300,00 EUR, po prepričanju Vrhovnega sodišča ustrezna.
Vrhovno sodišče je stranki izreklo denarno kazen na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZPP. Glede na žaljive navedbe v pritožbi in upoštevaje, da stranki že izrečena kazen zaradi enakih in podobnih žalitev ni zalegla, je Vrhovno sodišče odločilo, da je primerna izrečena kazen v znesku 1.000,00 EUR.
Glede na določbe tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 Vrhovno sodišče ob obravnavi pritožbe zoper sklep, da se revizija ne dopusti, na druge pritožbene razloge, zlasti pritožbene razloge, ki bi predstavljali le bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu prvega odstavka 339. člena ZPP, ne pazi po uradni dolžnosti.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - opredelitev strank do pogodbenega določila
Ker je sodišče druge stopnje vztrajalo, da predstavlja možno pravno podlago tožbenega zahtevka tudi drugi odstavek IX. točke pogodbe o zaposlitvi, o kateri se stranki v dosedanjem postopku še nista določno izjavili in dokazi glede pomena te pogodbene določbe še niso bili izvedeni, sodišče ni kršilo določb 30. člena ZDSS-1 in 351. člena ZPP, ko je zaradi izvedbe dokazov v zvezi s tem zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Ker je za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi potrebno ugotoviti odločilna dejstva v širšem obsegu (tako glede pravočasnosti odpovedi kot tudi glede utemeljenosti odpovednega razloga po prvi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR), izpodbijani sklep pravilno ugotavlja, da izvedbe dokazov oziroma ugotavljanja dejanskega stanja v takšnem obsegu ni mogoče v celoti prepustiti sodišču druge stopnje.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - plačilo razlike v plači
Ob spremenjenem materialnopravnem stališču, da je tožničin tožbeni zahtevek vsaj kolikor se nanaša na čas pred uveljavitvijo ZJU lahko utemeljen, se bo moralo sodišče opredeliti tudi do višine tožbenega zahtevka in dokazov v zvezi s tem, česar prvostopno sodišče ob drugačni materialnopravni presoji temelja zahtevka doslej ni naredilo. Vrnitev zadeve v novo sojenje glede tega dela zahtevka zato ni v nasprotju z določbami 30. člena ZDSS-1.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - plačilo nadomestila plače
V zadevah Pdp 390/1995 in Pdp 186/1998 je sodišče odločalo o utemeljenosti zahtevka za plačilo plače kot o reparacijskem zahtevku, ki je temeljil na poprejšnji ugotovitvi o nezakonitosti sklepov delodajalca o prenehanju delovnega razmerja in njihovi razveljavitvi oziroma o spremembi datuma prenehanja delovnega razmerja. Ti dve zadevi zato nista primerljivi z obravnavano, kjer je bil zahtevek za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavrnjen in gre torej za situacijo, ko je delavki zaradi neopravičenih izostankov tudi prenehalo delovno razmerje.
Za odločitev sodišča druge stopnje je bilo bistvenega pomena vprašanje, ali je bila pogodba o zaposlitvi, katere obstoj in pravice na njeni podlagi uveljavlja tožnik, veljavno sklenjena. V zvezi s tem vprašanjem tožnik ne postavlja trditev, ki bi bile lahko pomembne za odločitev o pritožbi.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlogi
Določba 30. člena ZDSS-1 ne uvaja možnosti splošne pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje. Iz razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena ZPP, tega sklepa zato ni mogoče izpodbijati.
dopustitev revizije - pritožba - odstop od sodne prakse - javni uslužbenec - plačilo za dejansko opravljeno delo - dodatek za posebno nevarnost in ogroženost - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje
Tožeča stranka je dokazala, da odločitev v njeni zadevi pomeni odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev (pravica do plačila za dejansko opravljeno delo). Pogoji za dopustitev revizije so zato izpolnjeni.