razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - razlogi za razveljavitev - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje
Sodišče druge stopnje je odločitev o vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje obrazložilo skopo (češ, "da je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera" - ki jih ni konkretiziralo - "samo ne more dopolniti postopka") in navedlo 355. člen ZPP. Šele iz naslednje točke obrazložitve izhaja, da naj ne bi bil ugotovljen le podatek o številu dni tedenskega počitka, do katerih naj bi bil tožnik upravičen, in da ni bila še opravljena preveritev pravilnosti izračuna odškodnine v zvezi s pravilnostjo dnevnih oziroma urnih postavk. To pa nikakor nista okoliščini, ki ju pritožbeno sodišče ne bi moglo ugotoviti, oziroma presoja, ki jo ne bi moglo narediti samo, in na kar pritožba tudi pravilno opozarja.
Iz obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje jasno izhaja, da je sodišče tožnikovi pritožbi v celoti ugodilo in odločilo, da je tožnik upravičen še do zneska 1.052,45 EUR in do zakonskih zamudnih obresti od tega zneska, ki jih je vtoževal, torej od 22. 11. 2008 dalje do plačila. Zahtevka iz naslova zakonskih zamudnih obresti tožena stranka tudi ni substancirano prerekala. Očitno pisno pomoto v izreku glede zapisa leta, od katerega tečejo zakonske zamudne obresti, je sodišče lahko popravilo na podlagi 328. člena ZPP. S tem sklepom o popravi sodišče svoje volje, ki jo je izrazilo v sodbi, ni spreminjalo in ni prišlo do poprave nasprotja med izrekom in obrazložitvijo v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - razlogi za pritožbo
Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje in zoper vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje torej ni namenjena izpodbijanju razlogov, zaradi katerih je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, temveč izpodbijanju razlogov za vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Predlagatelji v pritožbi ne navajajo, da bi sodišče druge stopnje glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljvosti ali da bi moralo samo opraviti novo sojenje. Navajajo le, da bi moralo odločiti o pritožbi, kar pa je sodišče storilo.
razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugotavljanje datuma vročitve
Toženka v svoji pritožbi pravilno opozarja na to, da obrazložitev vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v prvi vrsti ni ustrezna, tudi sicer pa ni utemeljena. Le še dodatna ugotovitev tega, kdaj je bila ena od odločb toženke vročena tožnici, nikakor ne more predstavljati razloga za vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. To dejstvo lahko brez zavlačevanja ugotovi že sodišče druge stopnje samo.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - razlogi za razveljavitev - pravica do pritožbe - sojenje v razumnem roku - ugotavljanje dejstev
Iz sklepa o razveljavitvi ni razvidno, da bi pritožbeno sodišče opravilo presojo med pravico do pritožbe in pravico do sojenja v razumnem roku. Prav tako nižjemu sodišču ni dalo napotkov, katera dejanja, ki so zaradi napačne materialno pravne presoje izostala, naj v ponovljenem postopku izvede. Glede na okoliščine primera, ki ne zahteva obsežnejšega ugotavljanja dejstev, lahko navedeno pomanjkljivost odpravi sodišče druge stopnje z dopolnitvijo postopka ter odloči v zadevi.
zahteva za izločitev sodnika pritožbenega sodišča - odklonitveni razlog - dvom v nepristranost sodnika
Okoliščina, da je sodnica sodelovala v senatih, ki so na drugi stopnji odločali o pritožbah zoper prvostopenjske sodbe, v katerih je kot stranka nastopala tožnica, ne pomeni odklonitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP. Celo v primeru, če bi sodišče v zadevah, na katere se sklicuje tožnica v resnici zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zmotno uporabilo materialno pravo in storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, to samo po sebi še vedno ne bi bil razlog za izločitev sodnice poročevalke. Morebitne napake pri sprejemanju dokazne ocene, uporabi procesnih določb in materialnega prava se odpravljajo z uporabo z zakonom predpisanih pravnih sredstev (pritožba, izredna pravna sredstva) in ne z uporabo inštituta izločitve sodnika.
sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Sodišče druge stopnje je v razlogih za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje navedlo, zakaj ugotovljenih kršitev ne more samo odpraviti. Zato pritožbeni očitek, da sklep ne vsebuje tehtne in prepričljive obrazložitve, ni utemeljen. V tej zadevi je predvsem treba upoštevati, da se doslej morebitna obveznosti toženke z vidika njene odškodninske odgovornosti sploh še ni obravnavala. To pa v nadaljevanju zahteva ugotavljanje dejstev, ki doslej še niso bila predmet obravnave. Zaradi varstva pravice obeh strank do pritožbe je v takšnem primeru utemeljena odločitev, da se postopek izvede pred sodiščem prve stopnje.
Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo le iz razloga, da bi časovno omejilo obdobje, za katerega priznava reparacijo, in sicer do vrnitve tožnice nazaj na delo, ter da bi besedo "plača" nadomestilo z izrazom "nadomestilo plače." Pri tem pa je zneske in datume, kot jih je v izreku sodbe zapisalo sodišče prve stopnje napačno povzelo, čeprav iz obrazložitve jasno izhaja, da jih ni imelo namena spreminjati.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razveljavitev zamudne sodbe - nesklepčnost - dejstva v nasprotju z dokazi - zavrnitev pritožbe
V tej zadevi gre za razveljavitev zamudne sodbe zaradi razlogov njene nesklepčnosti oziroma tudi zaradi tega, ker je dejstvo, na katerega se pomanjkljivo sklicuje tožnik (v podkrepitev svojih navedb o opravičenem izostanku) v nasprotju s priloženim dokazom. To pa v nadaljevanju zahteva odpravo nesklepčnosti in morebiti izvedbo dokaznega postopka, ki še ni bil izveden. Zaradi varstva pravice obeh strank do pritožbe je v takšnem primeru utemeljena odločitev, da ustrezne postopke izvede sodišče prve stopnje.
Pritožba je po 357.a členu ZPP predvidena le zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe (ne sklepa) in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje. V obravnavanem primeru je bilo na prvi stopnji odločeno s sklepom in ne s sodbo; sodišče druge stopnje je torej razveljavilo sklep (in ne sodbe) sodišča prve stopnje.
Ker v takšnem primeru pritožba zoper sklep o razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje ni predvidena, je revizijsko sodišče obe pritožbi zavrglo kot nedovoljeni (šesti odstavek 357.a člena ZPP v povezavi s 346. in 352. členom ZPP).
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - kršitev načela konktradiktornosti - procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti - obrazložitev razlogov
Iz izpodbijanega sklepa sodišča druge stopnje izhaja, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti in da te kršitve "glede na njeno naravo ne more samo odpraviti". Kršitev načela kontradiktornosti sama po sebi ni takšna kršitev, da je sodišče druge stopnje ne bi moglo samo odpraviti. V konkretni zadevi pa je pomembno tudi, da izpodbijana odločitev ne vsebuje obrazložitve razlogov, zaradi katerih očitane kršitve ne bi moglo samo odpraviti.
Sodišče druge stopnje lahko odpravi tudi bistvene kršitve določb postopka, razen če gre za takšne kršitve, ki jih glede na naravo ne more samo odpraviti (prvi odstavek 354. člena ZPP).
V konkretni zadevi ne gre za očitek bistvene kršitve določb postopka, ki je pritožbeno sodišče ne bi moglo samo odpraviti.
predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe - sklep o razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje - pritožba - zavrženje pritožbe
Zakon posebno pritožbo zoper razveljavitveni sklep predvideva le za primer, ko sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in ne tudi v primeru, ko razveljavi prvostopenjski sklep.
Z arbitražno klavzulo morata stranki nedvoumno prenesti pristojnost za reševanje določenega oz. določenih sporov na arbitražo in jasno določiti, da gre za spor, ki ga bo dokončno rešila arbitraža oz. za katerega se stranki odrekata sodni pristojnosti. Določilo 6. člena Podjetniške kolektivne pogodbe ne predstavlja jasne in določne klavzule za reševanje spora o (ne)veljavni odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe z arbitražo.
Ker arbitražna klavzula za reševanje spora v zvezi z (ne)veljavno odpovedjo kolektivne pogodbe med strankama ne obstaja, je že iz tega razloga neutemeljen predlog predlagatelja za imenovanje arbitrov, ki naj bi reševali takšen spor.
V očitku bistvene kršitve določb postopka (da sodba sodišča prve stopnje ne vsebuje pravno relevantnih dejstev za uporabo zakonskih določb, ki jih je sodišče prve stopnje uporabilo, podrejeno pa tudi, da ne navede posebne utemeljitve za odpravljeni del drugostopenjskega upravnega akta) se skriva vprašanje pravilne materialno pravne presoje, ki se je je sodišče prve stopnje lotilo poenostavljeno, vendar ob tem Vrhovno sodišče ne ugotavlja utemeljenih zakonskih razlogov za to, da bi takšne presoje ne opravilo pritožbeno sodišče samo, s tem saniralo očitano kršitev, takšna presoja pa bi lahko vplivala tudi na (hitrejšo) končno odločitev v zadevi.
izvedba dokaza - (ne)dovoljen dokaz - bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti
Sodišče druge stopnje očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb postopka zato, ker dokaza ni izvedlo, to pa je pomanjkljivost, ki jo je na pritožbeni stopnji mogoče odpraviti.
Razlog za obnovo lahko predstavljajo le tisti dokazi oziroma dejstva, ki so obstajala v času pravnomočno končanega postopka, nova pa so le v tem smislu, da stranka brez svoje krivde tedaj zanje ni vedela in je zanje izvedela šele po zaključku postopka, ki ga želi obnoviti. Dejstva oziroma dokazi, ki nastanejo pozneje, ne morejo biti razlog za obnovo postopka.
Dopolnilno mnenje, ki ga je ZPIZ podal po pravnomočno končanem postopku, ne predstavlja obnovitvenega razloga po 10. točki 394. člena ZPP, saj v času trajanja prejšnjega postopka ni bilo znano in v tistem času ni niti obstajalo.
ZArbit člen 9. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4, 350, 268b.
tožba za razveljavitev arbitražne odločbe - rok za tožbo - pristojnost sodišča - prekluzija uveljavljanja procesne kršitve
Če se sodišče, pri katerem je bila vložena tožba, s sklepom izreče za stvarno nepristojno in se stranka zoper tak sklep pravočasno ne pritoži, se v nadaljnjem postopku ne more sklicevati na razloge, ki bi jih lahko uveljavljala v pritožbi zoper navedeni sklep, niti kasneje ne more uveljavljati, da bi se moralo tudi sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena, izreči za nepristojno.
tožba na ugotovitev dopustnosti arbitražnega postopka - svet delavcev - arbitraža
Stranki tega spora sta delodajalec in svet delavcev. To pomeni, da je v sporu med strankama arbitražni postopek v vsakem primeru dopusten. Zato je za vprašanje dopustnosti arbitražnega postopka nepomembno, kakšna je bila vsebina arbitražnega sporazuma, saj se stranki z arbitražnim sporazumom glede na povsem jasno zakonsko določbo nista mogli dogovoriti, da se z arbitražo rešujejo le nekateri spori med njima, nekateri pa ne.
zahteva za izločitev sodnika - očitek dajanja lažnih izjav
Sodnika sta v svojih izjavah izrecno navedla, da jima ni znano, da naj bi tožnik zoper njiju sprožil kazenska postopka, na katera se sklicuje v zahtevi za izločitev, čemur tožnik tudi v pritožbi ne nasprotuje, saj ne navaja, da naj bi bila sodnika s kazenskim postopkom v navedenih zadevah seznanjena, to pa pomeni, da v zvezi z uveljavljenim splošnim razlogom za izločitev, ki se nanaša na ti dve kazenski zadevi, pritožnik ne navaja ničesar, kar naj bi nasprotovalo izjavam sodnikov.
Iz izjav obeh sodnikov ne izhaja, da se ta nanaša na kazensko ovadbo, ki jo je tožilstvo zavrglo, temveč le na vsebino zahteve za izločitev v zvezi s kazenskima postopkoma v zadevah I K 26980/2014 in I K 45358/2012. Sodnika nista izjavila, da jima ni znano, da je tožnik zoper njiju vložil kazensko ovadbo, ki je bila zavržena že v postopku pred okrožnim državnim tožilstvom.
Tudi sicer je treba upoštevati, da se z vložitvijo kazenske ovadbe pri Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani ne začne kazenski postopek, saj se ta v skladu s prvim odstavkom 19. člena Zakona o kazenskem postopku uvede na zahtevo upravičenega tožilca, to pa zaradi kaznivih dejanj nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 in protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja po drugem in prvem odstavku 288. člena KZ-1 (kot jih je sodnikom očital tožnik) ni zasebni tožilec. Tega se je očitno zavedal tudi tožnik, saj je zoper oba sodnika vložil kazensko ovadbo, ki pa jo je državni tožilec, ki je za to pristojen, zavrgel. Tudi zato ni mogoče trditi, da sta sodnika podala lažno izjavo.