dopustitev revizije – pritožbeni razlogi – dodatek za pomoč in postrežbo – bistveno pravno vprašanje
Bistveno za odločitev je sklicevanje sodišča na določbo 137. člena ZPIZ-1, na podlagi katere imajo ob izpolnjenih drugih pogojih pravico do dodatka za pomoč in postrežbo le tisti uživalci starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Glede tega vprašanja sodna odločba, na katero se sklicuje pritožba, ne zavzema stališča. Pritožba tudi ne navaja drugih odločitev vrhovnega sodišča ali višjih sodišč, v katerih bi bila glede tega vprašanja zavzeta drugačna stališča. Pritožbeni razlog odstopa od sodne prakse oziroma neenotnosti sodne prakse zato ni podan.
dopustitev revizije – pritožbeni razlogi – odstop od sodne prakse – dodatek za neugodne vplive okolja – reševalec iz vode
Ker tožnikova pravica do plačila dodatka zaradi neugodnega vpliva okolja ni bila določena niti v internem splošnem aktu tožene stranke niti v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, prav tako pa ni bilo ugotovljeno, da bi tožnikovo delo z vidika neugodnih vplivov okolja odstopalo od dela njegovih sodelavcev na delovnem mestu reševalec iz vode, odločitev glede priznanja tega dodatka zaradi ugotovljenega drugačnega dejanskega stanja ne odstopa od stališč, zavzetih pri odločanju v drugostopenjski zadevi, na katero se sklicuje pritožba.
Na podlagi drugega odstavka 334. člena ZPP lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Glede na določbo tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 o smiselni uporabi določb zakona, ki ureja pravdni postopek, o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, velja to tudi za pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje v delovnem in socialnem sporu, s katerim revizija ni bila dopuščena.
Opozarjanje na kršitve določb pravdnega postopka, nepravilno ugotovitev dejanskega stanja in nestrinjanje s sodno presojo, niso utemeljen pritožbeni razlog zoper sklep o nedopustitvi revizije.
Z navedbami, ki so usmerjene v nasprotovanje pravilnosti zaključka sodišča o neobstoju elementov odškodninske odgovornosti, tožeča stranka izpodbija dokazno oceno sodišča, česar pa v pritožbi, ki je glede na določilo 32. člena ZDSS-1 vsebinsko omejena le na vprašanje zakonitosti sklepa o nedopuščeni reviziji, ni dopustno uveljavljati.
Na različno drugostopenjsko prakso bi se lahko tožeča stranka v pritožbi uspešno sklicevala le, če bi zatrjevala in z navedbo konkretnih odločitev tudi dokazala, da glede pravnega vprašanja, ki je bilo bistvenega pomena za odločitev, v sodni praksi sodišč druge stopnje ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem vprašanju še ni odločalo.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje – pritožba – obravnava pred sodiščem druge stopnje
Namen določbe 30. člena ZDSS-1 ni, da bi se izvedba celotnega dokaznega postopka prenesla na sodišče druge stopnje oziroma, da bi pritožbeno sodišče v celoti izvajalo relevantne dokaze. Če pa je sodišče prve stopnje na obravnavi izvajalo dokaze in sprejelo dokazno oceno o odločilnih dejstvih, mora sodišče druge stopnje upoštevati načelo o prepovedi razveljavitve prvostopenjske sodbe, kljub temu če je potrebno izvesti še nekatere dokaze (ne pa vseh ali večine dokazov prvič), ki jih sodišče prve stopnje še ni izvedlo.
Pritožbi ni mogoče ugoditi, saj je sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu jasno obrazložilo, da nepravilnosti v postopku pred sodiščem prve stopnje ni možno popraviti, ker dokazi, pomembni za odločitev, sploh niso bili izvedeni. To pomeni, da dopolnitev ali ponovitev izvedbe dokazov ni možna, ker jih je treba prej v celoti izvesti.
Pri odločanju o pritožbi na podlagi 30. člena ZDSS-1 Vrhovno sodišče ne sme odločati niti o vsebini niti o primernosti izvajanja novih dokazov, za katere pritožbeno sodišče meni, da jih je treba še dodatno izvajati.
Pri odločanju o vprašanju obveznosti plačevanja prispevkov in davkov od nadomestila iz naslova konkurenčne klavzule gre (verjetno in glede na navedbe pritožbe) za neenotno prakso Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.
dopustitev revizije – pritožbeni razlog – odstop od sodne prakse - razlika v plači – delovna uspešnost – sodno varstvo – sodna praksa sodišč združenega dela – stroški prevoza na delo
Ker je materialnopravna ureditev v ZDR/02 glede procesnih predpostavk oziroma pogojev za sodno varstvo drugačna, sodna praksa, ki se je glede tega oblikovala na podlagi določb bivšega Zakona o združenem delu, ne more biti pravno pomembna.
Vrhovno sodišče RS je na podlagi določb ZDR/02 o neposrednem uveljavljanju denarnih zahtevkov iz naslova razlike plače že oblikovalo sodno prakso, od katere glede tega vprašanja sodba sodišča druge stopnje ne odstopa.
Glede na vsebinsko identiteto določb o povračilu stroškov prevoza na delo, ki jih vsebujejo Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, SKPgd in Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije, ki kot kolektivna pogodba dejavnosti velja tudi za toženo stranko, se je sodišče utemeljeno sklicevalo na stališča, zavzeta glede pomena teh določb v sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 190/2005, ki se sicer nanaša na razlago tovrstnih določb v kolektivni pogodbi gostinstva in turizma, tako da ni mogoče govoriti o odstopu od sodne prakse vrhovnega sodišča.
dopustitev revizije – pritožbeni razlog – odstop od sodne prakse - razlika v plači – delovna uspešnost – sodno varstvo – sodna praksa sodišč združenega dela – stroški prevoza na delo
Ker je materialnopravna ureditev v ZDR/02 glede procesnih predpostavk oziroma pogojev za sodno varstvo drugačna, sodna praksa, ki se je glede tega oblikovala na podlagi določb bivšega Zakona o združenem delu, ne more biti pravno pomembna.
Vrhovno sodišče RS je na podlagi določb ZDR/02 o neposrednem uveljavljanju denarnih zahtevkov iz naslova razlike plače že oblikovalo sodno prakso, od katere glede tega vprašanja sodba sodišča druge stopnje ne odstopa.
Glede na vsebinsko identiteto določb o povračilu stroškov prevoza na delo, ki jih vsebujejo Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, SKPgd in Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije, ki kot kolektivna pogodba dejavnosti velja tudi za toženo stranko, se je sodišče utemeljeno sklicevalo na stališča, zavzeta glede pomena teh določb v sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 190/2005, ki se sicer nanaša na razlago tovrstnih določb v kolektivni pogodbi gostinstva in turizma, tako da ni mogoče govoriti o odstopu od sodne prakse vrhovnega sodišča.
Dopustitev revizije na podlagi 5. točke 31. člena in prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 je mogoča le zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, ne pa tudi zoper sklep o razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje, saj s tako odločitvijo postopek pred sodiščem ni končan.
Pritožba ni utemeljena, saj ne pove, v katerih primerih sodna praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča odstopa od svoje lastne prakse ali od prakse Vrhovnega sodišča.
ZDSS-1 člen 31, 31/1-5, 32, 32/3.ZPP člen 367, 367/2.
revizija – pogoji za revizijo - vrednost spornega predmeta - odločanje o dopustitvi revizije
Tožnika sta zoper toženo stranko uveljavljala vsak svoj zahtevek, ki imata različno dejansko podlago, tako da bi bila lahko uveljavljana vsak s posebno tožbo. Vrednost spornega predmeta se zato določa glede na višino posamičnega zahtevka. Ker noben od glavnih zahtevkov ne dosega zakonske višine za dovoljenost revizije, je sodišče druge stopnje na podlagi 5. točke 31. člena ZDSS-1 utemeljeno odločalo o dopustitvi revizije.
Možnost pritožbene obravnave in v zvezi s tem pravnomočnega odločanja sodišča druge stopnje je izključena, če meritornega obravnavanja z dokaznim postopkom pred sodiščem prve stopnje sploh ni bilo - torej tudi glede prvostopenjskega procesno pravnega sklepa o zavrženju tožbe.
Zavrnilna prvostopenjska sodba po svoji naravi sicer predstavlja odločitev meritorne narave, vendar pa le-ta v celoti temelji na predhodnem (in po oceni sodišča druge stopnje napačnem) procesno pravnem zavrženju tožbe, zato jo je zaradi vsebinske odvisnosti tožbenih zahtevkov pritožbeno sodišče utemeljeno razveljavilo in vrnilo zadevo v novo sojenje.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - odškodninski spor - pritožbena obravnava
Razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje v pritožbenem postopku in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje zgolj zato, da sodišče ponovno zasliši toženca in dve priči, ki sta bili pred sodiščem prve stopnje že zaslišani, in ponovno oceni izvedene dokaze, je v nasprotju z določili 1. in 3. odstavka 30. člena ZDSS-1.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje – pritožba
Sodišče prve stopnje zaradi napačne uporabe materialnega prava dokazov sploh ni začelo izvajati in bi moralo pritožbeno sodišče celoten dokazni postopek izvesti samo. Pogoji za razpis pritožbene obravnave tako niso izpolnjeni, saj ne gre samo za ponovitev ali dopolnitev že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje.
Neutemeljen je očitek pritožbe, da stališče pritožbenega sodišča odstopa od uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, saj ta pritožbena navedba ni obrazložena.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse
Pri odločanju o pritožbi zoper sklep o nedopuščeni reviziji je sodna presoja omejena na vprašanje, ali je stranka dokazala pritožbeni razlog v skladu z 2. alineo prvega odstavka 32. člena ZDSS-1.
Pritožnik resda zatrjuje odstop od sodne prakse, kar je dovoljen pritožbeni razlog zoper sklep o nedopuščeni reviziji, vendar pa je očitek po svoji vsebini dejansko naperjen zoper zakonitost odločitve o glavni stvari in ga zato ni mogoče upoštevati.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlogi
Stališče sodišča druge stopnje, da je treba dopolniti dokazni postopek, in razlogi, ki so sodišče vodili k takšnemu zaključku (tudi če ne bi bili pravilni), ne morejo biti stvar presoje Vrhovnega sodišča pri odločanju o pritožbi zoper razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje. Če bi poseglo v te razloge, bi Vrhovno sodišče kot tretja instanca odločalo o zakonitosti sklepa sodišča druge stopnje (sklepa, ki niti ne predstavlja odločitve o koncu postopka), kar v obstoječem sistemu pravnih sredstev ni mogoče.