pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugoditev pritožbi
Sodišče prve stopnje je izvedlo obširen dokazni postopek, zaslišalo priče, tožnika, zakonitega zastopnika toženca in prebralo vso listinsko dokumentacijo, ki se nahaja v spisu. Glede na to bi lahko ugotovljeno kršitev (necelovita in neustrezna dokazna ocena) sodišče druge stopnje samo odpravilo, tako da bi po izvedeni pritožbeni obravnavi samo sprejelo pravilno in popolno dokazno oceno. Enako velja tudi za ugotovljeno bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugoditev pritožbi
Sodišče prve stopnje je izvedlo dokaz z vpogledom in prečitanjem potrdil osebnega zdravnika o začasni zadržanosti od dela, ni pa se v sodbi do njih izrecno opredelilo. To pomanjkljivost bi lahko odpravilo sodišče druge stopnje. Enako velja za ugotavljanje, ali so bile v zvezi s tožnikovo začasno zadržanostjo od dela izdane odločbe ZZZS ter ali so postale dokončne in pravnomočne oziroma ali je tožnik v zvezi z njimi uveljavljal sodno varstvo v socialnem sporu. Ta vprašanja ne predstavljajo samostojne pravne celote, ki v dejanskem in pravnem pogledu še ni bila predmet presoje sodišča prve stopnje. Po presoji vrhovnega sodišča bi lahko sodišče druge stopnje samo odpravilo tudi nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe sodišča prve stopnje v zvezi z višino prisojene odpravnine. To nasprotje je bilo posledica pisne oziroma računske pomote.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Sodišče prve stopnje je že zaradi odločitve o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavrnilo tudi tožničin zahtevek za reintegracijo k toženki, kar pomeni, da v tej zvezi sploh ni prišlo do odločanja o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR-1 kot zakonski možnosti, ki je predvidena namesto reintegracije. Odločitev o tem ni mogla biti predmet pritožbene presoje pred sodiščem druge stopnje. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi lahko sodišče druge stopnje samo dopolnilo postopek in odločilo o predlogu za sodno razvezo.
Obnovitveni razlog, ki ga je uveljavljal tožnik (da je šele konec novembra 2023 oziroma 1. 12. 2023 s strani Pošte Slovenije izvedel, da je bila pritožba oddana priporočeno že 8. 11. 2022 in ne šele 9. 11. 2022, kot je to ugotovilo sodišče druge stopnje) ni razlog po 10. točki 394. člena ZPP, temveč se uvršča med razloge po 2. točki 394. člena ZPP. S tem, ko je bilo pred sodiščem druge stopnje nepravilno ugotovljeno, da je pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo vložil prepozno, je bilo tožniku onemogočeno vsebinsko obravnavanje njegove pritožbe (prav to pa tožnik navaja v predlogu za obnovo).
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugoditev pritožbi
Sodišče druge stopnje ni jasno navedlo, v čem je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in kako naj sodišče prve stopnje dopolni izvedeni dokazni postopek glede temelja odškodninske odgovornosti, s tem da je sodišče druge stopnje samo, mimo ugotovitev sodišča prve stopnje, kot ključno izpostavilo dejstvo, da bi moral delovodja tožnika opozoriti na napačno opravljanje dela. Predvsem pa je za odločitev o pritožbi bistveno, da sodišče druge stopnje ni ustrezno obrazložilo razlogov, ki naj bi nalagali vračanje zadeve sodišču prve stopnje.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Zakon omejuje pritožbene razloge zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje in vračanje zadeve v novo sojenje le na pravilnost uporabe kasatoričnih pooblastil pritožbenega sodišča. To pomeni, da sme vrhovno sodišče v zvezi z razveljavitvenim sklepom presojati le razloge za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, ne pa tega, ali je sodišče druge stopnje morda napačno odločilo o razlogih za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje oziroma konkretno v tej zadevi o razlogih za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje glede odločanja mimo pritožbenih navedb toženke v zvezi s tožbenim zahtevkom in o pravici tožnice do zagovora pred izredno odpovedjo v skladu z določbo 85. člena ZDR-1.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Pritožba spregleda, da je sodišče druge stopnje po opredelitvi do nekaterih materialnopravnih stališč sodišča prve stopnje, v razlogih odločitve za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vračanje zadeve navedlo, da se sodišče prve stopnje „še ni opredelilo do navedb tožnice, da se potreba po njenem delu dejansko ni spremenila, ker ponujena zaposlitev svetovalca po obsegu, zahtevnosti in odgovornosti ni drugačna od dela odvetnika, ki ga je pri toženki opravljala.“
Toženka v pritožbi prav teh zaključkov ne izpodbija, zlasti v smeri, da je sodišče prve stopnje o teh že izvedlo dokaze, se do njih opredelilo in da v zvezi s tem ne bi šlo za ugotavljanje „obsežnejšega sklopa dejstev“ (ali sploh novih dejstev), do katerega se sodišče prve stopnje še ni opredelilo.
ZPP člen 355, 355/1, 355/2, 357a, 357a/1, 357a/2, 357a/5.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Vse listine, na katere sta stranki oprli svoje navedbe o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti tožbenega zahtevka glede višine stroškov vojaškega usposabljanja, se nahajajo v spisu. Glede na to, da je razlog za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje le v tem, da se sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku še ni ukvarjalo z višino tožbenega zahtevka, pri čemer sodišče druge stopnje ni obrazložilo, zakaj bi ob listinah v spisu to zahtevalo vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, ni izkazana ustrezna podlaga za vračanje zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje. Sploh pa ob podatku, da ta spor traja že več kot devet let.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Sodišče prve stopnje z izvedenci ni dovolj raziskalo vpliva vseh dejavnikov, ki so potencialno lahko vplivali na tožnikovo zdravje. Izvedenci so se o njih izrekali in tožnik je na izvedeniška mnenja imel pripombe, ki bi jih bilo treba po oceni sodišča druge stopnje razčistiti. Navedeno ne predstavlja postopkovne pomanjkljivosti, ki je ne more sodišče druge stopnje samo odpraviti, niti povsem novega sklopa dejstev, ki na prvi stopnji sploh še niso bila obravnavana. Gre za vprašanja, na katera lahko in mora odgovoriti sodišče v pritožbenem postopku.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Toženka povsem na začetku pritožbe navede, da bi lahko sodišče samo odpravilo morebitne nepravilnosti ali samo dopolnilo postopek, ker se v spisu nahajajo vsi listinski in drugi dokazi, vendar so te njene navedbe splošne in jih v nadaljevanju povezuje s tem, da bi sodišče druge stopnje „ uporabilo drugačno pravno razlago glede vprašanja objektivne istovrstnosti obeh sporov“. Te navedbe pomenijo nestrinjanje z razlogi odločitve sodišča druge stopnje. Kljub jasnemu zakonskemu določilu drugega odstavka 357.a člena ZPP in že ustaljeni sodni praksi toženka svojo pritožbo tudi v nadaljevanju usmeri le v nestrinjanje z razlogi sodišča druge stopnje za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, smiselno pa se sklicuje tudi na pravilnost razlogov, ki jih je v tej zadevi že zavzelo sodišče prve stopnje. Pritožba torej ne izpodbija presoje utemeljenosti uporabe kasatoričnega pooblastila sodišča druge stopnje (pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje oziroma razlogov odločitve za vračanje zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje).
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Sodišče prve stopnje je izvedlo vse predlagane dokaze, tudi dokaz z zaslišanjem priče A. A., sodišče druge stopnje pa je menilo, da ta priča ni bila zaslišana o relevantnih dejstvih. Izvedba dodatnega zaslišanja te priče ne pomeni izjeme v smislu prvega odstavka 355. člena ZPP - da zaradi narave stvari in okoliščin primera sodišče druge stopnje ne bi moglo samo dopolniti postopka v navedeni smeri.
Glede ostalih izvedenih dokazov je sodišče druge stopnje še ugotovilo, da jih sodišče prve stopnje ni dokazno ocenilo. Tudi takšne ugotovitve niso razlog za vračanje zadeve v obravnavo sodišču prve stopnje, ampak nalagajo izvedbo pritožbene obravnave (drugi odstavek 347. člena ZPP).
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
Sodišče prve stopnje se pri izdaji sodbe na podlagi pripoznave do spornih vprašanj, na katera je opozorila tožena stranka v odgovoru na tožbo in tudi v pritožbi zoper sodbo na podlagi pripoznave, ki predstavljajo relevantno pravno celoto, še ni opredelilo. Kolikor bi na ta sporna vprašanja prvič odgovorilo šele sodišče druge stopnje po izvedenem postopku, v katerem bi obravnavalo dokaze, ki bi bili prvič izvedeni šele na pritožbeni obravnavi, bi s tem odvzelo strankam pravico do pritožbe.
razlogi za razveljavitev - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje ni namenjena izpodbijanju razlogov za razveljavitev, temveč izpodbijanju razlogov za vračanje zadeve na sodišče prve stopnje, čeprav bi upoštevajoč določbe ZPP sojenje lahko opravilo (ali celo moralo opraviti) samo.
Odločanje višjih sodnikov v predhodnem pritožbenem postopku samo po sebi ne predstavlja izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP, strinjati pa se je s pritožnikom, da bi tudi posebne okoliščine odločanja lahko vzbudile dvom o nepristranskosti sodnikov, ki so pri tem sodelovali. Vendar bi bile okoliščine lahko podane le izjemoma, npr. v primeru arbitrarnega ali pristranskega sojenja.
Stranski intervenient sicer izhaja iz tega in uveljavlja očitno pristransko sojenje sodnic, ki jih izloča, nesprejemljivost materialnopravnih stališč v predhodnem sklepu itd., vendar neutemeljeno.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe
Razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo sojenje glede na okoliščine konkretnega primera ne bo povzročila hujše kršitve pravice stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Revizijski napotki vrhovnega sodišča iz sklepa VIII Ips 57/2019 odkazujejo na izvedbo sorazmerno obsežnega dokaznega postopka in sprejema celovite dokazne ocene v smeri ugotavljanja odločilnih dejstev tudi v zvezi z novimi pravnimi vidiki spora, na katere je opozorilo vrhovno sodišče v svojem sklepu. Ustrezneje je, da ta postopek izvede sodišče prve stopnje (tudi zaradi zagotovitve pravice stranke do izjave in pritožbe).
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Do očitka, da tožnik po tem, ko je ugotovil, da v izmeni ne bo odpremljena zadostna (planirana) količina plaščev, ni ukrepal in ni obvestil nadrejenega, sodišče prve stopnje ni zavzelo stališča niti v dejanskem (zakaj ga ni obvestil, ali so obstajale okoliščine, zaradi katerih ga upravičeno ni obvestil itd.) niti v pravnem pogledu (ali je takšna tožnikova obveznost obstajala in ali je bila kršena). Gre za očitek samostojne kršitve pogodbenih oziroma delovnih obveznosti, od obstoja katere je lahko odvisna zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zaradi navedenega Vrhovno sodišče soglaša s presojo, da bi bilo bilo v primeru, ko bi sodišče druge stopnje prvič odločalo o obstoju navedene kršitve, prekomerno poseženo v pravico strank do pritožbe.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Vračanje zadev v ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje je določeno kot izjema (npr. če pravica do pritožbe pretehta nad pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja). Tudi v takšnih, izjemnih primerih, mora sodišče opraviti ustrezno tehtanje in pojasniti obrazložitev, ki je v izpodbijanem sklepu izredno skopa, saj temelji zgolj na tem, da sodišče druge stopnje „samo ne more dopolniti dokaznega postopka v zvezi z denarno reparacijo in eventualnimi prejemki tožnika, niti glede plačila odškodnine zaradi izgubljenega zaslužka, saj sodišče prve stopnje dejanskega stanja v tem delu sploh še ni ugotavljalo.“
Navedeni zaključek sodišča druge stopnje tudi sicer ni pravilen, saj je evidentno, da je sodišče prve stopnje že izvedlo nekatere, res pa ne vseh dokazov v zvezi z odločitvijo v IV. točki izreka, kar pomeni, da bi bilo treba izvesti le še nekatere dodatne poizvedbe, ki jih je predlagal toženec (in morebiti dodatno zaslišati tožnika). V zvezi z zavrnitvijo dela zahtevka tožnika v delu VI. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje je že sodišče druge stopnje obrazložilo, da gre za odškodnino in da je postavljen zahtevek tožnika v višini bruto razlik plače celo pravilen; zato je nadaljnji zaključek s tem v zvezi, da dejansko stanje ni bilo pravilno oziroma popolno ugotovljeno, najmanj nenavaden, vsekakor pa ne pomeni, da bi to zahtevalo še posebno dopolnjevanje oziroma ugotovitve.
predlog za izdajo dopolnilne sodbe - zavrnitev predloga
Če sodišče prve stopnje ne odloči o delu tožbenega zahtevka tožnika, o tem delu tožbenega zahtevka ne more odločiti niti sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku. Tožnikov predlog za izdajo dopolnilne sodbe sodišča druge stopnje je bil zato utemeljeno zavrnjen.
ZPP člen 355, 355/1, 355/2, 357a, 357a/1, 357a/2, 357a/5.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugoditev pritožbi - dolgotrajnost postopka
Vrhovno sodišče pri obravnavanju pritožbe, ki je vložena na podlagi 357.a člena ZPP, ne sme presojati, ali so dejansko podane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, oziroma druge pomanjkljivosti, ki jih ugotavlja sodišče druge stopnje. Nasprotno, izhajati mora iz domneve, da ugotovljene kršitve oziroma pomanjkljivosti dejansko obstajajo.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - razlogi izpodbijanja
Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje ni namenjena izpodbijanju razlogov, zaradi katerih je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, še manj uveljavljanju bistvenih kršitev, ki naj bi jih pri odločanju o pritožbi zagrešilo sodišče druge stopnje (to se lahko uveljavlja le v reviziji), temveč izpodbijanju razlogov za vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, čeprav bi upoštevajoč določbe ZPP to sojenje lahko opravilo sodišče druge stopnje samo.