pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Pritožba spregleda, da je sodišče druge stopnje po opredelitvi do nekaterih materialnopravnih stališč sodišča prve stopnje, v razlogih odločitve za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vračanje zadeve navedlo, da se sodišče prve stopnje „še ni opredelilo do navedb tožnice, da se potreba po njenem delu dejansko ni spremenila, ker ponujena zaposlitev svetovalca po obsegu, zahtevnosti in odgovornosti ni drugačna od dela odvetnika, ki ga je pri toženki opravljala.“
Toženka v pritožbi prav teh zaključkov ne izpodbija, zlasti v smeri, da je sodišče prve stopnje o teh že izvedlo dokaze, se do njih opredelilo in da v zvezi s tem ne bi šlo za ugotavljanje „obsežnejšega sklopa dejstev“ (ali sploh novih dejstev), do katerega se sodišče prve stopnje še ni opredelilo.
ZPP člen 355, 355/1, 355/2, 357a, 357a/1, 357a/2, 357a/5.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Vse listine, na katere sta stranki oprli svoje navedbe o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti tožbenega zahtevka glede višine stroškov vojaškega usposabljanja, se nahajajo v spisu. Glede na to, da je razlog za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje le v tem, da se sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku še ni ukvarjalo z višino tožbenega zahtevka, pri čemer sodišče druge stopnje ni obrazložilo, zakaj bi ob listinah v spisu to zahtevalo vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, ni izkazana ustrezna podlaga za vračanje zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje. Sploh pa ob podatku, da ta spor traja že več kot devet let.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Toženka povsem na začetku pritožbe navede, da bi lahko sodišče samo odpravilo morebitne nepravilnosti ali samo dopolnilo postopek, ker se v spisu nahajajo vsi listinski in drugi dokazi, vendar so te njene navedbe splošne in jih v nadaljevanju povezuje s tem, da bi sodišče druge stopnje „ uporabilo drugačno pravno razlago glede vprašanja objektivne istovrstnosti obeh sporov“. Te navedbe pomenijo nestrinjanje z razlogi odločitve sodišča druge stopnje. Kljub jasnemu zakonskemu določilu drugega odstavka 357.a člena ZPP in že ustaljeni sodni praksi toženka svojo pritožbo tudi v nadaljevanju usmeri le v nestrinjanje z razlogi sodišča druge stopnje za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, smiselno pa se sklicuje tudi na pravilnost razlogov, ki jih je v tej zadevi že zavzelo sodišče prve stopnje. Pritožba torej ne izpodbija presoje utemeljenosti uporabe kasatoričnega pooblastila sodišča druge stopnje (pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje oziroma razlogov odločitve za vračanje zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje).
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Sodišče prve stopnje je izvedlo vse predlagane dokaze, tudi dokaz z zaslišanjem priče A. A., sodišče druge stopnje pa je menilo, da ta priča ni bila zaslišana o relevantnih dejstvih. Izvedba dodatnega zaslišanja te priče ne pomeni izjeme v smislu prvega odstavka 355. člena ZPP - da zaradi narave stvari in okoliščin primera sodišče druge stopnje ne bi moglo samo dopolniti postopka v navedeni smeri.
Glede ostalih izvedenih dokazov je sodišče druge stopnje še ugotovilo, da jih sodišče prve stopnje ni dokazno ocenilo. Tudi takšne ugotovitve niso razlog za vračanje zadeve v obravnavo sodišču prve stopnje, ampak nalagajo izvedbo pritožbene obravnave (drugi odstavek 347. člena ZPP).
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Sodišče prve stopnje z izvedenci ni dovolj raziskalo vpliva vseh dejavnikov, ki so potencialno lahko vplivali na tožnikovo zdravje. Izvedenci so se o njih izrekali in tožnik je na izvedeniška mnenja imel pripombe, ki bi jih bilo treba po oceni sodišča druge stopnje razčistiti. Navedeno ne predstavlja postopkovne pomanjkljivosti, ki je ne more sodišče druge stopnje samo odpraviti, niti povsem novega sklopa dejstev, ki na prvi stopnji sploh še niso bila obravnavana. Gre za vprašanja, na katera lahko in mora odgovoriti sodišče v pritožbenem postopku.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
Sodišče prve stopnje se pri izdaji sodbe na podlagi pripoznave do spornih vprašanj, na katera je opozorila tožena stranka v odgovoru na tožbo in tudi v pritožbi zoper sodbo na podlagi pripoznave, ki predstavljajo relevantno pravno celoto, še ni opredelilo. Kolikor bi na ta sporna vprašanja prvič odgovorilo šele sodišče druge stopnje po izvedenem postopku, v katerem bi obravnavalo dokaze, ki bi bili prvič izvedeni šele na pritožbeni obravnavi, bi s tem odvzelo strankam pravico do pritožbe.
razlogi za razveljavitev - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje ni namenjena izpodbijanju razlogov za razveljavitev, temveč izpodbijanju razlogov za vračanje zadeve na sodišče prve stopnje, čeprav bi upoštevajoč določbe ZPP sojenje lahko opravilo (ali celo moralo opraviti) samo.
Odločanje višjih sodnikov v predhodnem pritožbenem postopku samo po sebi ne predstavlja izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP, strinjati pa se je s pritožnikom, da bi tudi posebne okoliščine odločanja lahko vzbudile dvom o nepristranskosti sodnikov, ki so pri tem sodelovali. Vendar bi bile okoliščine lahko podane le izjemoma, npr. v primeru arbitrarnega ali pristranskega sojenja.
Stranski intervenient sicer izhaja iz tega in uveljavlja očitno pristransko sojenje sodnic, ki jih izloča, nesprejemljivost materialnopravnih stališč v predhodnem sklepu itd., vendar neutemeljeno.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe
Razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo sojenje glede na okoliščine konkretnega primera ne bo povzročila hujše kršitve pravice stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Revizijski napotki vrhovnega sodišča iz sklepa VIII Ips 57/2019 odkazujejo na izvedbo sorazmerno obsežnega dokaznega postopka in sprejema celovite dokazne ocene v smeri ugotavljanja odločilnih dejstev tudi v zvezi z novimi pravnimi vidiki spora, na katere je opozorilo vrhovno sodišče v svojem sklepu. Ustrezneje je, da ta postopek izvede sodišče prve stopnje (tudi zaradi zagotovitve pravice stranke do izjave in pritožbe).
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Do očitka, da tožnik po tem, ko je ugotovil, da v izmeni ne bo odpremljena zadostna (planirana) količina plaščev, ni ukrepal in ni obvestil nadrejenega, sodišče prve stopnje ni zavzelo stališča niti v dejanskem (zakaj ga ni obvestil, ali so obstajale okoliščine, zaradi katerih ga upravičeno ni obvestil itd.) niti v pravnem pogledu (ali je takšna tožnikova obveznost obstajala in ali je bila kršena). Gre za očitek samostojne kršitve pogodbenih oziroma delovnih obveznosti, od obstoja katere je lahko odvisna zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zaradi navedenega Vrhovno sodišče soglaša s presojo, da bi bilo bilo v primeru, ko bi sodišče druge stopnje prvič odločalo o obstoju navedene kršitve, prekomerno poseženo v pravico strank do pritožbe.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Vračanje zadev v ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje je določeno kot izjema (npr. če pravica do pritožbe pretehta nad pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja). Tudi v takšnih, izjemnih primerih, mora sodišče opraviti ustrezno tehtanje in pojasniti obrazložitev, ki je v izpodbijanem sklepu izredno skopa, saj temelji zgolj na tem, da sodišče druge stopnje „samo ne more dopolniti dokaznega postopka v zvezi z denarno reparacijo in eventualnimi prejemki tožnika, niti glede plačila odškodnine zaradi izgubljenega zaslužka, saj sodišče prve stopnje dejanskega stanja v tem delu sploh še ni ugotavljalo.“
Navedeni zaključek sodišča druge stopnje tudi sicer ni pravilen, saj je evidentno, da je sodišče prve stopnje že izvedlo nekatere, res pa ne vseh dokazov v zvezi z odločitvijo v IV. točki izreka, kar pomeni, da bi bilo treba izvesti le še nekatere dodatne poizvedbe, ki jih je predlagal toženec (in morebiti dodatno zaslišati tožnika). V zvezi z zavrnitvijo dela zahtevka tožnika v delu VI. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje je že sodišče druge stopnje obrazložilo, da gre za odškodnino in da je postavljen zahtevek tožnika v višini bruto razlik plače celo pravilen; zato je nadaljnji zaključek s tem v zvezi, da dejansko stanje ni bilo pravilno oziroma popolno ugotovljeno, najmanj nenavaden, vsekakor pa ne pomeni, da bi to zahtevalo še posebno dopolnjevanje oziroma ugotovitve.
predlog za izdajo dopolnilne sodbe - zavrnitev predloga
Če sodišče prve stopnje ne odloči o delu tožbenega zahtevka tožnika, o tem delu tožbenega zahtevka ne more odločiti niti sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku. Tožnikov predlog za izdajo dopolnilne sodbe sodišča druge stopnje je bil zato utemeljeno zavrnjen.
ZPP člen 355, 355/1, 355/2, 357a, 357a/1, 357a/2, 357a/5.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugoditev pritožbi - dolgotrajnost postopka
Vrhovno sodišče pri obravnavanju pritožbe, ki je vložena na podlagi 357.a člena ZPP, ne sme presojati, ali so dejansko podane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, oziroma druge pomanjkljivosti, ki jih ugotavlja sodišče druge stopnje. Nasprotno, izhajati mora iz domneve, da ugotovljene kršitve oziroma pomanjkljivosti dejansko obstajajo.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - razlogi izpodbijanja
Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje ni namenjena izpodbijanju razlogov, zaradi katerih je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, še manj uveljavljanju bistvenih kršitev, ki naj bi jih pri odločanju o pritožbi zagrešilo sodišče druge stopnje (to se lahko uveljavlja le v reviziji), temveč izpodbijanju razlogov za vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, čeprav bi upoštevajoč določbe ZPP to sojenje lahko opravilo sodišče druge stopnje samo.
razveljavitev - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pobotni ugovor
Prav zaradi stališča o nezadostni trditveni podlagi sodišče prve stopnje sploh ni izvedlo predlaganih dokazov in ni oblikovalo celotnega abstraktnega dejanskega stanu. Obenem se ob dosedanjih usmeritvah s strani sodišča druge stopnje po vsej verjetnosti odpira tudi odločanje o pobotnem ugovoru, ki ga je v zvezi s tožnikovo terjatvijo podala toženka. Tudi o tem do sedaj ni bil izveden dokazni postopek, ni bila oblikovana dejanska ocena in ni bila opravljena pravna subsumpcija, saj zaradi zavrnitve tožnikovega zahtevka sodišče ni izvajalo postopka v tej smeri.
V uvodu sklepa Vrhovnega sodišča RS je prišlo do očitne pomote glede navedbe stranke, ki je vložila pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče RS je to očitno pomoto odpravilo s sklepom, izdanim na podlagi prvega odstavka 328. člena ZPP v zvezi z 332. členom ZPP.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugoditev pritožbi
Sodišče druge stopnje je svojo odločitev v izpodbijanem sklepu o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in o vrnitvi zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje obrazložilo s prepisom dela zakonske določbe 355. člena ZPP, s tem da bi se dejstva, ali je šlo za spremembo delodajalca, prvič ugotavljala na pritožbeni obravnavi in s tem, da sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju ni opravilo pravdnih dejanj in obravnavalo spornih vprašanj (ki sicer v izpodbijanem sklepu niso konkretizirana), na katera je sodišče druge stopnje opozorilo v svojem prejšnjem razveljavitvenem sklepu (v prejšnjem razveljavitvenem sklepu sicer ni bilo pojasnjeno, katera pravdna dejanja mora sodišče prve stopnje v novem sojenju opraviti).
Sodišče prve stopnje se je do vprašanja spremembe delodajalca opredelilo, prav tako pa se je opredelilo do drugega spornega vprašanja (ali delo tožnice sedaj opravljajo druge delavke).
Ker sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo drugih konkretnih razlogov, zakaj samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti ugotovljenih pomanjkljivosti, ni mogoče ugotoviti ovir, da bi na pritožbeni obravnavi sprejelo dokazno oceno izvedenih dokazov (sodišče prve stopnje je izvedlo vse predlagane dokaze z izjemo poizvedb o višini tožničinega denarnega nadomestila, ki ga je prejela za primer brezposelnosti) in odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
ZPP člen 347, 347/1, 347/2, 355, 354, 354/2, 355, 355/1, 357a, 357a/1, 357a/2. ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-4.
ugoditev pritožbi - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - test sorazmernosti
Pravice do pritožbe ne gre razumeti tako, da je vsaka ugotovitev dejstev ali vsaka pravna ocena izpostavljena presoji dveh sodišč, ali celo, da lahko velja šele, če se dve sodišči strinjata z njo. Razumeti jo je treba kot pravico, da je zadeva kot celota obravnavana na dveh inštancah in da jo o njej dokončno odloči sodišče, ki je hierarhično nad sodiščem prve stopnje. Le če pravega sojenja na prvi stopnji ni bilo, ni mogoče šteti, da je bila zadeva kot celota resnično obravnavana na dveh inštancah sojenja. Sodišče mora torej opraviti test sorazmernosti pri oceni razmerja med varstvom pravice do pritožbe in varstvom drugih ustavnih pravic. Sodišče druge stopnje takšnega tehtanja niti ni opravilo, temveč je zgolj navrglo, da bi poleg tega pritožbeno sodišče v nasprotnem primeru (torej, če izpodbijane sodbe ne bi razveljavilo) prevzelo vlogo sodišča prve stopnje, kar pa ni namen določbe 354. člena ZPP, saj bi bila s tem strankam odvzeta pravice do pritožbe zoper ugotovljeno dejansko stanje.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugoditev pritožbi - pravica do pritožbe
Razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje pred sodišče prve stopnje je v skladu z določili ZPP izjema. Zato mora pritožbeno sodišče, ki se odloči za razveljavitev, svojo odločitev tehtno obrazložiti, predvsem v smislu, zakaj sodišče druge stopnje kršitve ne bi moglo odpraviti samo. Pavšalno sklicevanje na pravico do pritožbe ne zadošča.
Pravice do pritožbe ni mogoče razlagati togo in je razumeti tako, da je vsaka ugotovitev dejstev ali vsaka pravna ocena izpostavljena presoji dveh sodišč, ali celo, da lahko obvelja šele, če se dve sodišči strinjata z njo. Pravica do pritožbe pomeni le, da mora biti zadeva kot celota obravnavana na dveh instancah in da o njej odloči hierarhično nadrejeno sodišče. Ta bi tako lahko bila kršena, če bi pritožbeno sodišče prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto in ne v dejanskem ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje. Da bi v konkretnem primeru obstajal kakšen spregledan sklop dejanskih ali pravnih vprašanj, ki ga sodišče prve stopnje ni obravnavalo, iz sodbe sodišča druge stopnje ne izhaja.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugoditev pritožbi - razlogi za razveljavitev
Sodišče druge stopnje lahko le izjemoma razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, če ugotovi, da razlogi za razveljavitev (npr. zagotavljanje pravice do izjave, zagotavljanje pravice do pritožbe, obsežno ugotavljanje dejanskega stanja,...) pretehtajo nad pravico stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pri tem mora navesti, iz katerih razlogov kršitve (ki jo je storilo sodišče prve stopnje) ne more samo odpraviti oziroma zakaj samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti v zvezi z dejanskim stanjem, ugotovljenim pred sodiščem prve stopnje. Sodišče druge stopnje je svojo odločitev o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje obrazložilo le s prepisom dela zakonske odločbe 355. člena ZPP, kar pa ne ustreza standardu obrazložene sodne odločbe.
Upoštevaje navedena izhodišča in dejstvo, da sodišče druge stopnje ni navedlo razlogov, zakaj samo ne bi moglo dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti v zvezi z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ni mogoče ugotoviti ovir, da bi pomanjkljivosti v zvezi z dokazno oceno sodišča prve stopnje sodišče druge stopnje lahko odpravilo na pritožbeni obravnavi in sprejelo dokazno oceno izvedenih dokazov v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Prav tako ni mogoče ugotoviti ovir za dopolnitev postopka z zaslišanjem treh prič, s katerimi je tožnik dokazoval diskriminatornost razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.