izvršba - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - slabo premoženjsko stanje
V obravnavanem primeru predstavlja izvršilni naslov sodbe oziroma plačilni nalogi izdani na njihovi podlagi. Ugovore, ki se nanašajo na izvršilni naslov bi tožeča stranka morala uveljavljati v postopku njegove izdaje - izdaje sodbe.
Slabo premoženjsko stanje stranke ni razlog, da se zoper njo ne bi vodil postopek davčne izvršbe, je pa banka, ki opravlja izterjavo dolžna upoštevati omejitve in izvzetja davčne izvršbe.
javna naročila - ugotovitev statusa javnega naročnika - oseba javnega prava - odvisna družba - uresničevanje javnega interesa - prenos dejavnosti - splošni interes
Republika Slovenija je ustanovitelj in edini družbenik družbe B. d.o.o., ki je kot obvladujoča družba za izvajanje svojih dejavnosti ustanovila številne odvisne družbe, med drugimi tudi tožnika, zato je pravilen tudi zaključek, da je Republika Slovenija pri navedeni ureditvi železniških dejavnosti zasledovala splošni interes.
Ker svoje dejavnosti opravlja za skupino B. d.o.o. na podlagi neposrednih pogodb ob izključeni eventualni ostali konkurenci in ker RS oziroma obvladujoča družba B. d.o.o. odgovarja za tožnikove izgube, ustanovitev tožnika pa ni bila namenjena zagotavljanju dobička, temveč zagotavljanju njegovih storitev za skupino B. d.o.o., katere ciljem je tudi v celoti podrejen, prvostopni organ zaključuje, da tožnik opravlja dejavnosti za zadovoljevanje splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave, temveč v zvezi z zagotavljanjem ali upravljanjem omrežij, ki zagotavljajo javno storitev na področju prevoza z železnico. Zato izpolnjuje pogoje za status naročnika po določilih ZJN-3.
izvršba - davčna izvršba - pobot - pogoji za pobot - nastanek terjatve - zastaranje - pretrganje zastaranja
Tožnikova terjatev do tožene stranke izvira iz odločbe o odmeri dohodnine za leto 2015, prvostopenjski sklep pa je bil izdan pred izdajo te odločbe, s katero je bilo ugotovljeno preplačilo dohodnine v korist tožnika. Terjatev tožnika do tožene stranke ob izdaji prvostopenjskega sklepa še ni obstajala, zato ni bilo pogojev za pobot terjatev.
Zakonskega pojma kmeta mejaša ni mogoče razlagati tako, da mora biti kupec izključni lastnik mejnega zemlišča oz. da mora kot solastnik mejnega zemljišča to zemljišče tudi obdelovati, saj ima kot solastnik svoja lastna upravičenja, ki izhajajo iz solastniškega deleža in s katerimi lahko prosto razpolaga.
brezplačna pravna pomoč - razveza zakonske zveze - preživnina - plačevanje preživnine - finančni pogoj
Ob razvezi zakonske zveze mladoletna hčerka ni bila dodeljena tožniku, zato se šteje za samsko osebo. Strošek plačevanja preživnine se pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči (finančni pogoj) upošteva le, če prosilec sodišče obvesti o svojih preživninskih obveznostih.
dostop do informacij javnega značaja - zavrženje vloge - odločanje o isti stvari - ista upravna zadeva
Sodišče meni, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da je bilo o isti upravni zadevi že odločeno. Iz navedenega razloga so bile podane okoliščine, zaradi katerih je moral tožnikovo zahtevo zavreči. V postopku po ZDIJZ se lahko ugotavlja le to, ali dokumenti pri zavezancu obstajajo v materializirani obliki. V tem postopku se ne more ugotavljati, ali organ neupravičeno ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti.
ZDIJZ člen 5, 5/5, 6, 6/1, 6/3. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 237, 237/2, 237/2-7.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - absolutna bistvena kršitev določb postopka - stranski udeleženec - pravni interes
Toženka bi morala dokazno ovrednititi obravnavano zahtevo prosilca v povezavi z njegovimi drugimi ravnanji, ki izhajajo iz navedb tožnika v postopku, in podati dokazno oceno, ali je na tej podlagi mogoče razbrati prosilčev očitno šikanozni namen, ob upoštevanju restriktivne razlage določbe petega odstavka 5. člena ZDIJZ. Pri tem bi morala tudi dokazno ovrednotiti navedbo tožnika, da je prosilec zahteval podatke o B.B. po tem, ko je prejel odločbo, s katero mu je ta kot uradna oseba, pooblaščena za dostop do informacij javnega značaja, zavrnila njegovo zahtevo za dostop do podatkov o državnem tožilcu E.E. Vendar pa toženka v izpodbijani odločbi tega ni storila, zato se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.
ZSReg člen 7. ZPRS-1 člen 22. ZDIJZ člen 6, 6/6, 6/6-4. Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja člen 3.
dostop do informacij javnega značaja - v poslovni register vpisani podatki - upravičene osebe - osebni podatki - fizične osebe
Naslovi prebivališč oseb, ki so vpisani pri posameznih subjektih vpisa v poslovni register, so sicer res javni podatki, ki pa so na spletni strani AJPES dostopni le na točno določen način. Pri dostopu do podatka o naslovu prebivališča določene osebe, kot pravilno ugotavlja tožnica v tožbi, mora zainteresirana oseba vedeti, v katerem subjektu je ta oseba udeležena kot ustanovitelj, družbenik, zastopnik ali član organa nadzora. Način dostopa do teh podatkov je določen z določenimi omejitvami. Posredovanje imen in priimkov hkrati z njihovimi naslovi bi bilo tako v nasprotju z navedenimi določili. Če bi prvostopenjski organ posameznemu prosilcu zagotovil podatke o naslovih prebivališč vseh fizičnih oseb iz poslovnega registra - družbenikov, zastopnikov in članov organa nadzora - bi mu s tem omogočil dostop do vseh podatkov o navedenih fizičnih osebah brez sicer zahtevane kombinacije podatkov.
Tudi če bo stranka z interesom A. d.o.o. omogočila na svoji aplikaciji ... vpogled tako, kot določa zakonodaja glede vpogleda v poslovni register, pa ni dopustno, da pa bi sama pridobivala od AJPES-a podatke na način, ki ga oba zakona ne omogočata.
upravni spor - upravni spis - odločitev brez upravnega spisa - dokazno breme
Ker tožena stranka, kljub trikratnemu pozivu, sodnišču ni predložila upravnega spisa, sodišče ni moglo preveriti dejstev na podlagi katerih temelji izpodbijana odločitev in so v obravnavanem primeru sporna. Breme dokazovanja v tem delu je na strani tožene stranke.
Glede na tožnikove navedbe v prošnji za mednarodno zaščito in njegovo izpovedbo na osebnem razgovoru ter predložitev video posnetka stričevega pogreba in šolskih spričeval, ni podlage za dokazno oceno toženke v izpodbijani odločbi v zvezi s presojo subjektivnih elementov pri utemeljevanju tožnikove prošnje, da se tožnik pri utemeljevanju svoje prošnje za mednarodno zaščito ni kar najbolj potrudil, prav tako ne drži, da ni podal utemeljenih razlogov, zakaj ni mogel predložiti dokazov in da ni zaprosil za mednarodno zaščito kakor hitro je bilo to mogoče ter da je ugotovljena njegova splošna neverodostojnost oziroma je takšen zaključek toženke s tem v zvezi v nasprotju s podatki upravnega spisa.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje vloge - dokazi - nova dejstva - pogoji za priznanje mednarodne zaščite
Ker se je tožnik v zahtevku za uvedbo ponovnega postopka skliceval na razloge, ki jih navedel ob prvi podaji prošnje, in ker z novimi navedbami ni bil uspešen, je toženka ravnala pravilno in zakonito, ko je zavrgla tožnikovo zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za mednarodno zaščito, saj tožnik ni uspel izkazati povečane verjetnosti, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.
javni razpis - oddaja v najem - slikarski atelje - sklenitev pogodbe
Iz izpodbijane odločbe, glede na materialnopravne določbe oziroma pogoje Javnega razpisa, ni razvidno, kaj je utemeljevalo odločitev toženke, da zavrne tožnikovo vlogo. V izpodbijani odločbi se sicer sklicuje na to, da je tožnik v prijavi sam izpostavil, da za svoje delo potrebuje prostor velikosti najmanj 100 m², ne navede pa, da bi bila takšna navedba želene velikosti prostora v predmetnem Javnem razpisu zahtevana oziroma da bi bil organ, ki odloča o vlogah v predmetnem postopku, vezan na takšno navedbo. Prav tako iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi tožnika, glede na takšno navedbo v njegovi vlogi, v postopku pred odločitvijo o oddaji umetniških ateljejev v najem pozvala, da se o njej, glede na ugotovitve komisije v zvezi s prijavami oziroma glede na prednostno listo, izjavi.
Tožnik v tožbi tudi utemeljeno opozarja, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, s katero odločbo je bil prvouvrščenemu prijavitelju C.C. dodeljen atelje na naslovu A. v Ljubljani, ki (očitno) sploh ni bil uvrščen na prednostno listo. Skladno s citiranimi določbami 120. člena ZUJIK ter 15. in 18. člena Pravilnika so namreč šele dokončne odločbe, izdane v zvezi z vlogami, prispelimi na Javni razpis, podlaga za sklepanje pogodb s prijavitelji.
obročno plačilo davčnega dolga - pogoji za obročno plačilo davčnega dolga - hujša gospodarska škoda - breme dokazovanja
Davčni organ dovoli odlog plačila davka, če bi davčnemu zavezancu zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni organ ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda, ki bi jo s tem lahko preprečili. Vse navedeno mora komulativno izkzatai davčni zavezanec.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih držav naslednic nekdanje sfrj - pogoj dejanskega življenja - upravičena odsotnost
Iz tožnikove delovne knjižice izhaja, da je bil tožnik v RS zaposlen od 6. 11. 1991, iz uradne evidence o dovoljenjih za prebivanje izhaja, da je tožniku prenehala prijava stalnega prebivališča 26. 2. 1992, vendar je imel tožnik po izbirsu prijavljeno začasno prebivališče v RS. Tožnik razlogov upravičene odsotnosti ni izkazal. Tožnikov odhod iz RS leta 1994 ni bil posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
uporabno dovoljenje - dokazni postopek - podporni zid - naravna nesreča - legalizacija objekta
Objekt, ki je zgrajen zgrajen brez gradbenega dovoljenja, zaradi preprečitve naravne ali druge nesreče oziroma za zmanjšanje posledic le teh, lahko ostane kot stalen objekt tudi po tem, ko so prenehale okoliščine zaradi katerih je bil zgrajen, vendar samo, če njegov investitor oziroma lastnik po prenehanju navedenih okoliščin pri pristojnem organu vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja in ga tudi pridobi. Vzrok nesreče je, po presoji sodišča, lahko tudi človeški dejavnik.
ZViS-G člen 55, 55/7, 57. Statut UP-UPB2 člen 140, 142. ZUP člen 214.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv redni profesor - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
V obrazložitvi izpodbijane odločbe ni obrazloženo mnenje študentskih svetov, saj ni navedenega nič o tem, kakšno je bilo mnenje študentskih svetov (negativno ali pozitivno), niti ni obrazloženo mnenje strokovnih poročevalcev, saj strokovna mnenja poročevalcev za oceno tožnikove strokovne usposobljenosti v izpodbijanem aktu niso navedena in se ne ve, ali so bila pozitivna ali negativna. Prav tako v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni nobenih razlogov o (ne)izpolnjevanju kvalitativnih in kvantitativnih meril oziroma kriterijev v skladu z merili za izvolitev v naziv. Ker izpodbijani akt nima bistvenih sestavin obrazložitve odločbe po 214. členu ZUP,sodišče ne more preizkusiti njegove zakonitosti.
ZVKD-1 člen 28, 29, 84, 109, 115. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 67. ZUP člen 9, 144, 145, 146.
Organ je kršil pravila postopka, saj je izvajal posebni ugotovitveni postopek (145. člen ZUP - ta se izvede v vseh primerih, razen v primerih iz 144. člena tega zakona), o zadevi pa je odločil kot da vodi skrajšan ugotovitveni postopek (144. člen ZUP).
Naloge prvostopnega organa, ki jih organ ima na podlagi javnega pooblastila, so predpisane v drugem odstavku 84. člena ZVKD-1, med katerimi pa ni določeno, da je prvostopni organ pristojen, da lahko stranki naloži odstranitev že obstoječih del, torej, da odredi sanacijo stanja. Pristojnost za naložitev tovrstnega ukrepa (izrek sanacije stanja) ima po 109. členu v zvezi s 115. členu ZVKD-1 inšpektor za dediščino. Z naložitvijo odstranitve že obstoječih del je prvostopni organ tako odločil o zadevi, za katero ni bil stvarno pristojen.
ZCes-1 člen 5, 5/1, 66, 78, 78/3. ZUP člen 238, 238/3. Pravilnik o projektiranju cest (2005) člen 56, 56/2, 56/3.
objekt za obveščanje in oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - cesta - državna cesta - varovalni pas ceste
Ni podlage za tožbeno stališče, da bi se morala postavitev objektov za oglaševanje v varovalnem pasu državne ceste presojati zgolj po določbi tretjega odstavka 78. člena ZCes-1, kot jo gramatikalno razlaga tožnik, z navedbo, da ta taksativno določa pogoje za postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje. Navedena zakonska določba ureja obveščanje in oglaševanje ob državni cesti, vendar je ni mogoče razlagati neodvisno od namena določbe 66. člena ZCes-1, ki od Direkcije za infrastrukturo zahteva presojo tudi z vidika varovanja državne ceste. Določbe 78. člena ZCes-1 tudi ni mogoče razlagati neodvisno od prvega odstavka 5. člena ZCes-1, ki prepoveduje izvajati kakršnakoli dela na zemljiščih ali objektih ob javni cesti, s katerimi bi se ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej.
Sodišče ugotavlja, da toženec neupravičeno enači zaznavanje in preglednost. Četudi objekt ne bi zakrival prometnega znaka, namreč to ne pomeni, da ne bi oviral njegovega zaznavanja.
ZUS-1 člen 20, 20/1, 30, 30/1, 37/37/2. ZBPP člen 8, 24.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek - obseg sodne kontrole
Organ bi sicer lahko svojo presojo o neizpolnjevanju pogojev za dodelitev BPP zaključil že po ugotovitvi, da gre v zadevi za situacijo iz 8. člena ZBPP, torej da tožnik prosi za BPP v izvršilnem postopku, kjer je sam dolžnik, da teče izvršba na podlagi izvršilnega naslova iz 17. člena ZKZ in da ne izkazuje obstoja razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki bi po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečevali izvršbo, vendar se sodišče strinja tudi z nadaljnjo oziroma dodatno ugotovitvijo, da tožnik ni izkazal, da bi udeleževanje v izvršilnem postopku in vlaganje pravnih sredstev imelo verjetne izglede za uspeh (24. člen ZBPP).