URS člen 87, 155. ZMZ-1 člen 11, 11/3. Pravilnik o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce ter nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcem za begunce člen 4.
mednarodna zaščita - stroški zastopanja stranke - retroaktivna uporaba predpisa
Sodišče ugotavlja, da se je navedeni pravilnik pričel uporabljati 13. 5. 2017, torej po pravnomočnosti odločitve Vrhovnega sodišča RS o zadevi, v zvezi s katero je tožnica vložila predmetni zahtevek oziroma stroškovnik. To pa pomeni, da tožnica utemeljeno ugovarja uporabi tega pravilnika za nazaj, torej za postopek, ki je bil nesporno pravnomočno končan pred njegovo uveljavitvijo. Skladno s 155. členom Ustave RS namreč zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj.
Podzakonski predpis, to je Pravilnik o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce ter nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcem za begunce, glede na to, da ZMZ-1 v 11. ali kateremkoli drugem členu ne določa roka za uveljavljanje pravice do povrnitve stroškov in nagrade za svetovalce za begunce, roka sploh ne bi smel določiti, saj zakon (ZMZ-1) te obveznosti ni opredelil.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - drugo učinkovito sodno varstvo - zahteva za oceno ustavnosti zakona - aktivna volilna pravica - pasivna volilna pravica - pravočasen ugovor - ponovno štejte glasov
Gre za volilni spor, ki ga ni mogoče obravnavati izključno kot spor, ki je nastal med volitvami oziroma pred razglasitvijo rezultatov, kakor tudi ga ni mogoče obravnavati kot volilni spor, ki je nastal šele po razglasitvi rezultatov volitev.
Dan glasovanja v konkretnem primeru je bil 18. 11. 2018, kar pomeni, da se je rok za vložitev ugovora iztekel z dnem 19. 11. 2018. (Pri)tožnik ne zanika, da je ugovor podal dne 20. 11. 2018 ob 12:19 uri, kar pomeni, da ga je podal prepozno.
V obravnavani zadevi so se relevantne razsežnosti zatrjevanih nepravilnosti pokazale šele dne 22. 11. 2018 ob ponovnem štetju neveljavnih glasovnic, njihove posledice pa so vodile tudi do žreba dne 23. 11. 2018 med dvema listama kandidatov; nadalje glede na možen krog vlagateljev ugovora po prvem odstavku 98. člen ZLV in odločitve občinske volilne komisije po 99. členu ZLV ima kandidat pravico do pritožbe zoper odločitev občinske volilne komisije tudi, če ta kandidat ni vložil ugovora po prvem odstavku 98. člena ZLV, in če je dobil svetniški mandat, ker to izhaja iz objektivne koncepcije sodnega varstva volilne pravice. Že samo besedilo prvega odstavka 100. člena ZLV dopušča možnost, da se zoper odločitev občinske volilne komisije pritoži „vsak“ kandidat ali predstavnik liste kandidatov, če odločitev občinske volilne komisije lahko vpliva na potrditev „mandatov", ne glede na to, ali varuje svoj mandat ali ne.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izredna brezplačna pravna pomoč - verjetni izgled za uspeh - davčna izvršba
Ob dodelitvi BPP morajo biti izpolnjeni ne le materialni (finančni) pogoji, ampak tudi objektivni (t. i. postopkovni) pogoji iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP. Pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik BPP (tudi izredne BPP), je treba na podlagi razpoložljivih podatkov oceniti, ali so izpolnjeni procesni pogoji iz 24. člena ZBPP in upoštevati kriterij razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve BPP v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh.
Sklep o davčni izvršbi ima vse z zakonom predpisane sestavine iz 151. člena ZDavP-2. V času izdaje izpodbijanega sklepa je tudi obstajal veljaven izvršilni naslov. Sklep o davčni izvršbi in izpodbijana odločba temeljita na pravilni pravni podlagi in na podlagi podatkov, ki so navedeni v njunih obrazložitvah, zato je tožena stranka pravilno zaključila, da postopek s tožbo v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - rejništvo - dodelitev otroka - otrokova korist - oddaja otroka v rejništvo
Ministrstvo izda dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti sorodniku na podlagi vložene vloge in pisne ter obrazložene ugotovitve centra za socialno delo, da je tovrstna oblika rejništva otroku v korist. O navedenem ni mogoče odločiti z ustno odločbo v skrajšanem postopku po 144. členu ZUP.
tujci - dovoljenje za stalno prebivanje - državljan EU - neprekinjeno bivanje v RS - konstitutivna odločba
Tožnik zakonitega prebivanja za obdobje od 29. 11. 2015 do 20. 7. 2016 ni izkazal niti ni izkazal, da ponovno zakonito prebiva v RS od 20. 7. 2016 dalje, zato tožnik za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za državljana EU ne izpolnjuje pogoja petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja po prvem odstavku 126. člena ZTuj-2, niti ne pogoja dvoletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja po 8. alineji tretjega odstavka istega člena, to je kot družinski član (oče otroka, slovenske državljanke).
Odločba o izdaji dovoljenja za stalno prebivanje je konstitutivna odločba in ne deklaratorna, ki pravno učinkuje od tedaj, ko obstaja, to je od dneva, ko je bila izdana oziroma vročena stranki. Izda se na zahtevo stranke (in ne samodejno oziroma po uradni dolžnosti), če so izpolnjeni zakonski pogoji.
davčna izvršba - pobot terjatve - delna ustavitev izvršbe - slabo finančno stanje dolžnika
Ker je bil dolg na podlagi delnega pobota delno poravnan, je davčni organ v tem delu postopek izvršbe ustavil, za preostanek dolga pa je odločil, da se postopek davčne izvršbe nadaljuje. Izvršilnega naslova pa v izvršilnem postopku ni mogoče izpodbijati.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - status begunca - status subsidiarne zaščite
Določba 2. alineje 28. člena ZMZ-1, ki (lahko) v zadevah varstva prosilcev za mednarodno zaščito ustreza določbi 3. člena EKČP,1 bi lahko prišla v poštev, če bi zatrjevano ponižujoče ravnanje v primeru vrnitve tožnika v Gano doseglo minimalno raven resnosti kršitve človekovega dostojanstva, pri čemer je to relativno in odvisno od okoliščin primera, kot so trajanje takšnega ponižujočega ravnanja, učinki ravnanja na fizično in psihično integriteto osebe, pa tudi od spola, starosti, zdravstvenega stanja.
V kontekstu prava EU o mednarodni zaščiti bi sodna praksa ESČP lahko bila relevantna z vidika subsidiarne zaščite iz 2. alineje 28. člena ZMZ-1, če izvorna država ne bi izpolnjevala sprejetih mednarodnih obvez glede varstva človekovega dostojanstva za kategorijo oseb, ki so v celoti odvisni od pomoči države v zvezi z minimalno zaščito pred ekstremno revščino (hrana, higiena, bivališče) in pred bivanjem v stalnem strahu pred nasiljem na ulici ter v okoliščinah brez perspektivnosti o možnem izboljšanju stanja, ali pa če bi bilo mogoče tudi državi pripisati del odgovornosti za nastalo hudo in splošno humanitarno krizo.
Tožnica je zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti iz sklenjenih pogodb za gotovinski kredit potrošnikom zaračunavala strošek v višini od 14,00 do 70,00 EUR, odvisno od višine kredita, ki po višini bistveno presega znesek zakonsko predpisanih zamudnih obresti, po presoji sodišča zadoščajo za ugotovitev, da je bilo poslovanje tožnice v nasprotju z 8. členom ZVPNPP, ker je tožnica nedopustno vplivala in v škodo potrošnikov zmanjšala ali bi utegnila bistveno zmanjšati svobodo izbire ali ravnanja povprečnega potrošnika ter s tem povzročila ali utegnila povzročiti, da potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel.
ZOro-1 člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-4, 17, 17/1, 17/1-1. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
orožje - pogoji za izdajo orožne listine - upravičen razlog za izdajo orožne listine - osebna varnost - dokazovanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - protispisnost - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka dokaznih predlogov sploh ni upoštevala in jih je pri svoji odločitvi v celoti prezrla, saj dokazov z zaslišanjem predlaganih prič sploh ni izvedla, niti jih ni obrazloženo zavrnila in se do teh dokaznih predlogov tudi ni kakorkoli drugače opredelila s svojimi razlogi, posledično pa je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
V izpodbijani odločbi je navedba razlogov, odločilnih za presojo novo predloženih dokazov, odločilnih za presojo, ali je tožnik že pred oddajo vloge kupil vozilo, v celoti izostala, kljub nespornemu dejstvu, da jih je toženka prejela, saj jih v odločbi primeroma našteva. Ker iz navedenega obrazložitev odločbe ne zadosti standardu obrazloženosti iz 214. člena ZUP, se odločbe ne da preizkusiti.
ZCes-1 člen 55, 66, 78, 125. Pravilnik o projektiranju cest (2005) člen 56.
objekt za obveščanje in oglaševanje - poseg v varovalni pas - soglasje za poseg v varovalni pas - oddaljenost objekta od križišča
Predlagan objekt stoji manj kot 100 m pred kanaliziranim križiščem, kar je po Pravilniku o projektiranju cest prepovedno. Pravilnik se lahko uporablja za vloge za izdajo soglasja, vložene po začetku veljavnosti ZCes-1. Določba 56. člena Pravilnika, v ničemer ne širi določb in ne presega namena zakona, zato se na podlagi prehodne določbe 125. člena ZCes-1 uporablja tudi po uveljavitvi novega zakona. ZCes-1 kot enega izmed kriterijev za izdajo soglasja k postavitvi objektov za oglaševanje določa varnost cestnega prometa, pa tudi iz 78. člena ZCes-1 smiselno izhaja, da je lahko ogroženo varstvo državne ceste in prometa na njej, če so objekti postavljeni v tam navedenih območjih. V tretjem odstavku 56. člena Pravilnika določen pogoj oddaljenosti objektov za oglaševanje od križišča torej pomeni zgolj konkretizacijo zgoraj navedenih zakonskih določb, katerih končni cilj je zagotovitev prometne varnosti, da pozornost voznika zaradi oglaševalnih površin ne bo motena oziroma odvrnjena.
zaščitena kmetija - pogoji za priznanje statusa zaščitene kmetije - namenska razlaga zakona - kriterij zaokroženosti zemljišč - kmetijska gospodarska enota - napačna uporaba materialnega prava
Samostojen objekt zaščite ne morejo biti gola kmetijska ali gozdna zemljišča (določene površine teh zemljišč), ampak širša entiteta - kmetija.
Člena 3 ZDKG ni mogoče razumeti zgolj kot pojasnila, kaj vse sodi v zaščiteno kmetijo, ampak tudi kot opredelitev, kaj vse (šele) vzpostavi kmetijo v smislu gospodarske enote, ki jo je treba določiti kot zaščiteno in s tem kot skupnost premoženja, ki je predmet dedovanja po tem zakonu. Kmetijska in gozdna zemljišča se ščitijo, če so in kolikor so del kmetije.
banka - odprava kršitev - bančni depozit - posojilna pogodba - zapadlost - izdaja obveznic - povezane osebe
Depozit je v zakonu (ZBan-2), čeprav ima dejansko vse elemente posojila, obravnavan specialno, z namenom zaščite nepoučenih vlagateljev pred prekomernim prevzemanjem tveganj. Zaščita se udejanja z omejitvijo dejavnosti sprejemanja depozitov/posojil od nepoučene javnosti (95. in 96. člen ZBan-2). Pogodbene določbe, po kateri mora vplačnik dvig sredstev napovedati pred iztekom pogodbe (ker se sicer posojilna pogodba po vsakem posojilnem obdobju avtomatsko podaljša za enako obdobje), ni mogoče razlagati kot pogoj, ki bi omejeval ali izključeval pravico zahtevati vračilo sredstev v smislu prvega odstavka 94. člena ZBan-2, pač pa gre za določbo, ki vpliva le na trajanje vezave in s tem na zapadlost terjatve.
Za zavarovanje davčnega dolga zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, ter da zato pri ugotavljanju obstoja davčne obveznosti ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine, kot se smiselno zahteva v tožbi. Gre namreč za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje (120. člen) ali pa zavarovanje sprostiti (122. člen).
javni razpis - pogoji za dodelitev sredstev - pravnomočnost vloge - izjema od pravila
Glede na vsebino javnega razpisa je za pridobitev sredstev relevantno zgolj to, kdaj je bila vloga oddana in ali so se dela začela po tem datumu. Drugačna razlaga tega predpisa sploh ni mogoča, saj je njegova dikcija povsem jasna. S tem, ko se določba brez izjeme uporablja tako, kot se glasi, pa je zagotovljeno eno od pomembnih načel postopkov javnih razpisov, tj., da mora biti vsem prijavljenim zagotovljeno, da sodelujejo v postopku javnega razpisa pod enakimi pogoji in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev, skladno s pogoji razpisa
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ustavna pritožba - pogoji za vložitev ustavne pritožbe
Po določbi drugega odstavka 55.b člena ZUstS se ustavna pritožba sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika (prva alineja), ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve (druga alineja). Dejstvo, da sodišče ni dopustilo revizije zoper sodbo Višjega sodišča, zatrjevanih kršitev človekovih pravic ne izkazuje. Tožnik izpolnjevanja pogojev za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo tudi ne izkazuje z argumenti, ki v pravdnem postopku niso bili obravnavani tako, kot bi si to želel, pač pa tako, kot jih je ugotovilo sodišče samo. Tožnik tudi ni izkazal, da gre v zadevi za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve. Ustavno sodišče namreč v postopku ustavne pritožbe ne presoja materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijanih sodnih odločb in tudi ne dokazne ocene sodišč, ampak je organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in svoboščin.
Tožba je tudi po pozivu na odpravo pomanjkljivosti, ostala nerazumljiva, nepopolna, nejasna in bistveno pomanjkljiva, in sicer tako, da je sodišče ne more obravnavati. Tožnik predvsem ni določno navedel upravnega akta, ki ga izpodbija v upravnem sporu, tega tudi ni mogoče razbrati iz navedb v tožbi, prav tako pa ga tudi ni predložil.
lokalne volitve - volilna pravica - varstvo volilne pravice - potrditev mandata člana občinskega sveta - nezdružljivost opravljanja funkcij
Glede na določbo drugega odstavka 37. b člena ZLS sama zaposlitev pritožnika pri koncesionarju Občine Šentjernej ni nezdružljiva s funkcijo člana občinskega sveta. Katero funkcijo konkretno opravlja pri koncesionarju pritožnik in na podlagi katerega zakona je ta funkcija nezdružljiva s funkcijo člana v občinskem svetu, pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - stalno prebivališče - stranka z interesom - absolutna bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev odločbe
V izpodbijanem sklepu je povzeta vsebina pritožbe ter to, da je komisija za potrditev mandatov zavzela stališče, da je treba glede na dvom o prebivališču pritožnice o spornem mandatu odločiti posebej. V nadaljevanju obrazložitve pa piše zgolj to, da so člani občinskega sveta glasovali in da so z večino glasov izglasovali, da se mandata ne potrdi. Občinski svet v svojem sklepu ni navedel, iz katerega razloga se mandata ne potrdi, pač pa je svoja stališča tožena stranka obrazložila šele v odgovoru na pritožbo.
Tožena stranka ni pristojna, da ugotavlja, kje ima pritožnica prijavljeno stalno prebivališče, ampak je za to pristojna izključno upravna enota.