sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Pogodbeni pobot je veljavno sklenjen tudi ustno, zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagani dokazi (račun in zaslišanje strank) za dolžnikove trditve o kompenzaciji glede zneska 688.905,00 SIT povsem zadoščajo za obrazložen ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Glede preostalega dela ugovora pa dolžnik ne pove, kateri računi še niso zapadli oz. glede katerih sta se stranki dogovorili za obročno plačilo, niti kdaj naj bi zapadli ter v koliko in kolikšnih obrokih naj bi dolžnik plačal.
Tožena stranka ni dokazala, da bi med pravdnima strankama šlo za dogovor, po katerem bi tožeča stranka ne imela pravice do plačila za dobavljeno blago, pač pa le pravico na izročitev drugega blaga.
Stranka mora sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb, sodišče pa tako listino priskrbi po uradni dolžnosti samo v primeru, če stranka sama ne more doseči, da bi se ji zadevna listina izročila ali pokazala. Dolžnik bi si dokazila o vročitvi lahko priskrbel sam, saj 1. odst. 68. čl. Pravilnika o splošnih pogojih za opravljanje poštnih storitev določa, da pošiljatelj ali naslovnik lahko pisno zahteva izdajo fotokopije poštne listine, ki se nanaša na sprejem in vročitev pošiljke.
dovolitev izvršbe - zavrnitev predloga - pravne posledice začetka stečajnega postopka - izvršba v stečaju
ZPPSL v 1. odst. 111. čl. jasno določa, da po začetku stečajnega postopka zoper stečajnega dolžnika ni mogoče dovoliti izvršbe. Ker se je o dovolitvi izvršbe odločalo po začetku stečaja nad prvim dolžnikom, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izvršbo povsem pravilna. Postopek bi se prekinil samo v primeru, če bi bila izvršba dovoljena še pred začetkom stečajnega postopka.
Bolezen pooblaščenca stranke ni upravičeni vzrok za zamudo roka, za katerega se predlaga vrnitev v prejšnje stanje. To velja še zlasti, če je bolezen nastopila šele 12 dan 15-dnevnega pritožbenega roka.
Toženec je s podpisom prodajne pogodbe potrdil tudi pogodbeno določilo, da je stroj pregledal in preizkusil (česar ne zanika) ter da prodajalec poznejših reklamacij ne bo priznal. Takšna pogodbena izključitev prodajalčeve odgovornosti za morebitne stvarne napake je dopustna v skladu z določbo 1. odstavka 486. člena ZOR, zato toženec ne more uveljavljati sankcij za morebitne stvarne napake, torej tudi ne zahtevka na znižanje cene v skladu z določbo 2. odstavka 500. člena ZOR.
Izpolnitev je tožena stranka sprejela, saj sicer ne bi mogla prav ona na teh sejemskih prireditvah sodelovati. V takšni situaciji se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na nepravilnosti glede zastopanja v sklenitveni fazi spornih pogodb o sodelovanju na sejemskih prireditvah. Tudi če je do njih prišlo, je sodelovanje tožene stranke na sejemskih prireditvah šteti za njeno naknadno odobritev teh pogodb.
Dolžnik ne more uspešno uveljavljati nedopustnosti izvršbe zaradi prenehanja terjatve, če se pri tem sklicuje na dejstva oz. listine, ki izvirajo iz časa, ko bi jih dolžnik lahko uveljavljal v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
Trditev tožeče stranke, da jo tožena stranka moti v njenem izvrševanju lastninske pravice, tako da njenem zemljišču obrača vozila, ni bila potrjena z dokazi. Tožeča stranka je dokazala le to, da na njenem zemljišču obračata vozila toženčev sin in njegova snaha, vendar pa ne po toženčevem nalogu in tudi ne po njegovi naknadni odobritvi takih ravnanj, zato negatorna tožba zoper toženo stranko ni utemeljena. Pasivna legitimacija se presoja po materialnem in ne po procesnem pravu. Za procesno pravo je vprašanje stvarne legitimacije pomembno le toliko, da zahtevku tožnika ni mogoče ugoditi, če aktivna in pasivna legitimacija nista podani.
obnova postopka - nov dokaz - pravočasnost predloga - dovoljenost
Čeprav je 30 dnevni rok iz 6. točke 1. odstavka 423. člena ZPP/77 zamujen, je predlog za obnovo postopka vložen pravočasno, če je vložen v roku 30 dni po vročitvi odločbe višjega sodišča.
Predlog za obnovo postopka ni dovoljen, če je kot nov dokaz predloženo zasebno izvedensko mnenje, ki bi lahko bilo pridobljeno in predloženo že v prejšnjem postopku na prvi stopnji.
ugovor zoper sklep o izvršbi - verodostojna listina - napotitev na pravdo
Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo določbo 2. odstavka 62. člena ZIZ in nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Glede na to, da dolžnica izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, bi moralo uporabiti določbo 3. odstavka 62. člena ZIZ in postopek nadaljevati kot pri postopku o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
V primeru, da banka cedira zavarovalnici terjatev iz kreditne pogodbe, je prevzemnik upravičen terjati dolžnika tudi glede zapadlih pogodbenih obresti.
Naročnik in izvajalec se lahko dogovorita tudi za fiksno ceno izdelka, npr. 720,00 SIT za tekoči meter kleparskega izdelka. Resničnost dogovora o ceni, pa se lahko dokazuje tudi z izvedencem, ki lahko oceni realno vrednost izdelka.
Če je terjatev, ki je predmet hipotekarnega sporazuma kot izvršilnega naslova, v celoti plačana, izvršba ni dopustna, ne glede na morebitne z dodatnimi pogodbami kasneje prevzete dolžnikove obveznosti nasproti upniku.
spor o stvarni pristojnosti - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste.
pobotni ugovor - pobot v pravdi - določnost zahtevka
Tožena stranka je na naroku za glavno obravnavo trdila, da ima do tožeče stranke še vedno odprte terjatve po računih, ki jih je predložila na sami glavni obravnavi. Kljub taki trditvi pa teh navedb ni mogoče opredeliti kot podajanje pobotnega ugovora v pravdi. Toženec namreč ni niti pojasnil, kolikšna njegova terjatev je, niti ni postavil ustreznega zahtevka za pobot.
Res v konkretnem primeru nista izpolnjeni predpostavki iz 157. čl. ZPP. V odgovoru na tožbo ni zaslediti določne izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka (tudi sodišče prve stopnje je očitno ni tako razumelo, saj ni postopalo po 316. čl. ZPP). Še manj iz odgovora na tožbo sledi, da tožena stranka tožeči ni dala povoda za tožbo, saj je tožena stranka med drugim trdila, da sporno stanovanje šele bo izločila iz stečajne mase. Teh trditev ni moč razumeti drugače, kot da ga je sama štela za del stečajne mase. Tožba je bila tako potrebna.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - preprečitev uporabe sile
Predlagatelj začasne odredbe mora izkazati verjetnost, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek sile, pred odločanjem prvostopnega sodišča o začasni odredbi in ne zadošča, če to stori v pritožbi proti sklepu o zavrnitvi predloga za začasno odredbo.