ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 89, 89. ZTPDR člen 58, 58/2, 58/3, 58, 58/2, 58/3.
disciplinski postopek - prekoračitev pooblastil
Medicinska sestra v dežurni ambulanti nima pooblastila za samostojno odločanje o oskrbi pacientov, ampak ji mora delo odrediti dežurna zdravnica, tožnica - medicinska sestra pa mora le opraviti odrejeno delo. S tem, ko je tožnica sama opravila delo, ki ga zdravnik ni odredil (odstranitev odmrlega tkiva pri pacientki brez posvetovanja z zdravnikom), je prekoračila svoja pooblastila, kar predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti.
javna listina - dolgovni seznam - nerazumljiv izrek
Izpisek iz kontnih kartic DURS v povezavi z odločbami o odmeri prispevka za uporabo stavbnega zemljišča je javna listina, zato mora tista pravdna stranka, ki trdi, da so podatki v taki kartici napačni, to dokazati.
ZIP člen 72, 77, 251a, 251b, 251c, 251d, 251e, 251f, 72, 77, 251a, 251b, 251c, 251d, 251e, 251f.
zastavna pravica na podlagi sporazuma strank
Zgolj zaradi tega, ker je sodišče opravilo popis premičnih stvari na podlagi po obeh strankah predloženega spiska stvari, nastanka zastavne pravice na podlagi sporazuma strank ni mogoče zanikati.
Zgolj splošne ugotovitve o tem, da je za izterjavo denarne terjatve z izvršbo na premičninah potrebno upoštevati verjetnost oprave dveh rubežev, dveh dražb, seznanitve izvršitelja s spisom in vpis v evidenco, pripravo obračuna zamudnih obresti, prevzem posameznega gotovinskega plačila od dolžnika ter kilometrino, za obrazložitev konkretne odločitve o založitvi predujma v višini 63.445,00 SIT, ne zadostujejo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Držijo dolžnikove ugovorne navedbe o neskladju med številko računa, navedeno v predlogu za izvršbo, in številko računa, ki je priložen predlogu kot verodostojna listina. Tako ni razvidno, na podlagi katerega računa upnik vtožuje svojo terjatev, kar dolžnik tudi uveljavlja v ugovoru in se pri tem sklicuje na listine, ki se že nahajajo v spisu, zato predložitev dodatnih dokazov ni potrebna.
Če je zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nakazoval družinsko pokojnino zakoniti zastopnici upravičenca (mati toženca) tudi po njegovi polnoletnosti, ko ji je zastopanje prenehalo po zakonu, toženec pa ni bil več upravičen do družinske pokojnine, ker se ni več šolal, lahko zavod terja povračilo zneskov neposredno od toženca le, če jih je zakonita zastopnica porabila za preživljanje toženca.
ZPPSL člen 36, 36/2, 36/3, 36, 36/2, 36/3. ZIZ člen 170, 170/1, 170/2, 170, 170/1, 170/2.
prekinitev izvršbe - prisilna poravnava - izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - izvršba na nepremičnine - zaznamba sklepa o izvršbi - poplačilo upnika - ločitvena pravica - posledice začetka postopka prisilne poravnave
Določbe 3. odst. 36. čl. ZPPSL se nanašajo samo na tiste izvršbe, kjer ločitveni upniki z izvršbo segajo prav na predmet, na katerem imajo poplačilno pravico, in samo glede poplačila iz tega predmeta. Okoliščina, da je nekdo ločitveni upnik, ne vpliva na potek izvršilnih postopkov, kjer tak privilegirani upnik za poplačilo svoje terjatve z izvršbo sega na dolžnikova sredstva, na katerih nima poplačilne pravice oz. je niti ne more pridobiti, kot je primer pri denarnih sredstvih na dolžnikovih žiro računih. Tovrstne izvršbe se zato ne glede na upnikov status ločitvenega upnika vselej prekinejo, če je nad dolžnikom začet postopek prisilne poravnave.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sploh ni postavil nobenih konkretnih pravno relevantnih trditev, s katerimi bi izpodbijal obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve (niti ni predložil kakršnih koli dokazov), čeprav je bil v pravnem pouku na sklepu o izvršbi na to svojo dolžnost iz 2. odst. 53. čl. ZIZ izrecno opozorjen, zato je njegov ugovor neobrazložen in neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditve o tem, da znesek po sklepu o izvršbi ne pripada firmi X d.o.o., smiselno torej, da ne gre za dolžnikov dolg, so namreč presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Ali ne gre za njegov dolg zato, ker z upnikom ni bil v poslovnem razmerju, ali pa zato, ker gre za plačilo storitev, ki jih dolžnik ni naročil, dolžnik namreč ni obrazložil, za svoje trditve pa tudi ni predložil nobenih dokazov.
Stranka mora sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb, sodišče pa tako listino priskrbi po uradni dolžnosti samo v primeru, če stranka sama ne more doseči, da bi se ji zadevna listina izročila ali pokazala. Dolžnik bi si dokazila o vročitvi lahko priskrbel sam, saj 1. odst. 68. čl. Pravilnika o splošnih pogojih za opravljanje poštnih storitev določa, da pošiljatelj ali naslovnik lahko pisno zahteva izdajo fotokopije poštne listine, ki se nanaša na sprejem in vročitev pošiljke.
Glede na prejeto obvestilo in ker tudi v enem letu od uveljavitve ZIZ, to je od 15.10.1998 do 15.10.1999, dolžnik na svojem računu ni imel prilivov sredstev, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo po 2. odst. 147. člena ZIZ in izvršbo ustavilo.
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo listine, ki jih je predložila tožeča stranka, zato o odločilnih dejstvih v sodbi ni navedlo nobenih razlogov.
dovolitev izvršbe - zavrnitev predloga - pravne posledice začetka stečajnega postopka - izvršba v stečaju
ZPPSL v 1. odst. 111. čl. jasno določa, da po začetku stečajnega postopka zoper stečajnega dolžnika ni mogoče dovoliti izvršbe. Ker se je o dovolitvi izvršbe odločalo po začetku stečaja nad prvim dolžnikom, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izvršbo povsem pravilna. Postopek bi se prekinil samo v primeru, če bi bila izvršba dovoljena še pred začetkom stečajnega postopka.
dovoljenost pritožbe - opredelitev vrednosti spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - gospodarski spor
Če pomanjkljiva navedba spornega predmeta ni takšna, da bi bila od nje odvisna pristojnost ali pravica do revizije, uporaba 45. čl. ZPP in v posledici 108. čl. ZPP ni dopustna.
Tožena stranka ni dokazala, da bi med pravdnima strankama šlo za dogovor, po katerem bi tožeča stranka ne imela pravice do plačila za dobavljeno blago, pač pa le pravico na izročitev drugega blaga.
sodna taksa - taksa za sodbo - taksa za predlog za izvršbo - prisilna izterjava sodne takse
Po 1. odst. 3. člena ZST mora po tem zakonu predpisane takse plačati tiste, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. Tožeča stranka je dne 20.1.1997 vložila predlog za izvršbo in s tem predlagala uvedbo izvršilnega postopka, zato je bila dolžna plačati tudi sodno takso za izvršilni predlog (1. tč. 2. odst. 4. člena, v zvezi z 2. odst. Tar. št. 1 ZST) Po 2. odst. 3. člena, v zvezi s 1. odst. Tar. št. 2 ZST pa je tožeča stranka kot predlagatelj oziroma v pravdnem postopku tožnik dolžna plačati tudi sodno takso za sodbo. Na podlagi e. točke 7. odst. Tar. št. 2 ZST se v takso za sodbo všteje taksa za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
ZPPSL člen 2/2, 15, 2/2, 15. ZPP člen 337/1, 337/1.
začetek stečajnega postopka - upnik
Če dolžnik v postopku do izdaje sklepa o predlogu za začetek stečajnega postopka ni izkazal, da ima več kot enega upnika, ne more tega uveljavljati šele v pritožbi proti temu sklepu, če ni hkrati izkazal, da tega podatka brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku do izdaje izpodbijanega sklepa.