• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 19
  • >
  • >>
  • 61.
    VSC sklep Kp 399/2000
    25.10.2000
    kazensko procesno pravo
    VSC00776
    ZKP člen 422, 422/3, 423, 423/4, 422, 422/3, 423, 423/4.
    predlog za odlog izvršbe - zahteva za varstvo zakonitosti
    Odložitev izvršitve pravnomočne sodbe zaradi vložene zahteve za varstvo zakonitosti je fakultativna in prepuščena sodišču 1. stopnje ne glede na predlog obsojenega. Poseben sklep se izda samo v primeru pozitivne odločitve. Zato izdaja sklepa, s katerim se predlog zavrne, sploh ni potrebna. Enako pooblastilo ima tudi Vrhovno sodišče, ko prejme zahtevo s spisi v odločanje.

     
  • 62.
    VSL sklep III Cp 1683/2000
    25.10.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL44338
    ZIZ člen 38, 38/2, 289, 289/4, 38, 38/2, 289, 289/4. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-14, 270/3, 270, 270/1, 270/1-14, 270/3.
    stroški, ki so bili potrebni za izvršbo - predujem
    Sklep o določitvi predujma za stroške za opravo izvršbe, vsebovan v sklepu o določitvi izvršitelja, je sklep procesnega vodstva in zoper njega ni dovoljena pritožba.

     
  • 63.
    VSL sklep I Cp 1006/99
    25.10.2000
    DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL45441
    ZZZDR člen 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59.
    obseg zapuščine - skupno premoženje zakoncev - domneva
    Sodišče prve stopnje je zakonsko domnevo o enakosti deležev zakoncev le povzelo, kljub temu, da je tožnik že med postopkom zatrjeval, da je imel pokojni oče vsaj dve tretjini višjo pokojnino kot toženka in bi bil zato lahko njegov prispevek bistveno višji.

     
  • 64.
    VSC sklep Cp 1301/2000
    25.10.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00756
    ZIZ člen 17, 21, 239, 243, 17, 21, 239, 243.
    zavarovanje - izvršilni naslov
    Obstoj izvršilnega naslova je formalna predpostavka za dopustnost zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, saj sme sodišče dovoliti zavarovanje denarne terjatve le na podlagi izvršilnega naslova, poleg tega pa mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali obstoja izvršilni naslov. Hkrati izvršilni naslov pomeni domnevo, da obstoja terjatev, ki je v njem ugotovljena, in da so za zavarovanje legitimirane stranke, ki so v njem navedene. Da je sklep o zavarovanju pravilen, pa mora biti tudi terjatev, katere zavarovanje se predlaga, v sklepu enako kot v izvršilnem naslovu, poleg tega pa mora poteči izpolnitveni rok.

     
  • 65.
    VSC sklep Cp 494/00
    25.10.2000
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSC00547
    ZNP člen 30, 30/1, 30, 30/1. ZUstS člen 44, 44. ZZK člen 21, 21. ZKZ člen 115, 115/2, 115, 115/2.
    vpis - komasacijska odločba
    Javna listina vsebuje veljavni pravni naslov za vkljižbo šele, ko postane pravnomočna.

     
  • 66.
    VSL sklep II Cp 1603/99
    25.10.2000
    obligacijsko pravo
    VSL45408
    ZPP člen 370, 370.
    stroški
    Utemeljen je ugovor tožene stranke, da sodišče prve stopnje ni navedlo materialnopravne podlage za odločitev, da bi moral toženec pisno ugovarjati računom tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je zato brez utemeljene podlage štelo, da ni pomemben ugovor toženca, da je smetnjak oddaljen več kot 300 m od njegovega doma.

     
  • 67.
    VSL sklep III Cp 1656/2000
    25.10.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL44333
    ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9, 9.
    plačilo stroškov
    Po določbi 9. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom se kot vrednost terjatve upošteva vrednost glavnice in vseh stranskih terjatev in ne le vrednost glavnice.

     
  • 68.
    VSC sodba Kp 375/2000
    25.10.2000
    kazensko procesno pravo
    VSC00818
    KZ člen 371, 371/1, 371/2, 371/3. ZKP člen 434, 434/1.
    povzročitev splošne nevarnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - obtožni predlog - opredelitev krivdne oblike malomarnosti - oprostilna sodba
    Če v obtožnem predlogu ni navedena krivdna oblika za malomarnostni delikt in če niso navedeni konkretni očitki, kaj je obdolženec storil ali opustil, tak opis dejanskega stanja ne pomeni kaznivega dejanja. Zato je pravilna izdaja oprostilne sodbe po 1. tč. 358. čl. ZKP.
  • 69.
    VSL sodba I Cp 1619/99
    25.10.2000
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL47144
    ZZZDR člen 81, 81/1, 81, 81/1.
    preživljanje zakonca - razveza
    Glede na to, da določba 1. odst. 81. čl. ZZZDR omogoča prisojo preživnine le s sodbo, s katero se zakonska zveza razveže, je s simbolično preživnino razvezanemu zakoncu zagotovljena bodoča socialna varnost.

     
  • 70.
    VSL sklep I Cp 450/2000
    25.10.2000
    DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL48635
    ZST člen 9, 9/9, 9, 9/9.
    vrednost zapuščine - odmera sodnih taks
    Če se kateri izmed dedičev ne strinja z odmerjeno takso ali s podatkom o vrednosti (čiste) zapuščine, lahko sodišče odsedi, da ocenijo vrednost zapuščine izvedenci, vendar v takem primeru bremenijo stroški opravljene cenitve dediče.

     
  • 71.
    VSK sodba I Cp 369/2000
    25.10.2000
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK00545
    ZOR člen 200, 200.
    povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - razžalitev
    Ker je prišlo pri objavljenem besedilu do očitne pisne napake, toženi stranki protipravnosti ni mogoče očitati, zato ni pogojev za odškodninski delikt.

     
  • 72.
    VSL sklep I Cpg 737/99
    25.10.2000
    civilno procesno pravo
    VSL03032
    ZPP (1977) člen 11, 99, 99/2, 499, 499/2, 11, 99, 99/2, 499, 499/2.
    odpoved pooblastila - procesna sposobnost
    Da bi odpoved pooblastila v zunanjem razmerju do sodišča učinkovala, mora biti sodišče z odpovedjo seznanjeno (prim. drugi odst. 99. čl. ZPP). V razmerju do sodišča je bila torej tožeča stranka ves čas prvostopnega postopka zastopana po odvetniku kot strokovno usposobljenem in prava veščem pooblaščencu. Neutemeljeno je zato sklicevanje pritožnika na 10. čl. ZPP (tožeča stranka ima očitno v mislih 11. čl. ZPP), po katerem mora sodišče stranko, ki iz nevednosti ne uporablja pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. O nevednosti stranke pa sodišče lahko sklepa le v primeru, če stranka nima pooblaščenca (odvetnika), iz njenih ravnanj v postopku pa je sklepati, da svojih procesnih upravičenj po ZPP ne pozna in jih zato ne bo uveljavljala. Kaj takega pa glede na to, da je tožeča stranka imela pooblaščenca odvetnika in kljub dejstvu, da se je želela razpisanega naroka (sicer sama tudi v redu povabljena na narok) udeležiti tožeča stranka sama, pa je na narok zamudila, ni mogoče zaključiti. Iz povedanega izhaja, da prvostopno sodišče ni zagrešilo uveljavljane bistvene postopkovne kršitve iz prvega odst. 354. čl. ZPP, ker naj bi ne ravnalo skladno z 11. čl. ZPP in tožeče stranke poučilo, da ima možnost predlagati vrnitev v prejšnje stanje, saj za tako ravnanje sodišča ni bilo utemeljenih razlogov.

     
  • 73.
    VSL sodba I Cpg 857/99
    25.10.2000
    civilno procesno pravo
    VSL02740
    ZPP člen 499, 499/2, 499, 499/2.
    presumpcija umika tožbe - obvestilo stranki
    Sodišča o svojih procesnih dejanjih pravdne stranke obveščajo z vabili na narok in odločbami, ki zadevajo potek postopka, v kolikor je zoper te odločbe predvidena posebna pritožba. Z vabili na narok je sodišče torej tožečo stranko obveščalo o svojih procesnih dejanjih - razpisih narokov in s tem tudi o dejstvu, da niso izpolnjeni pogoji za presumpcijo umika tožbe. Z vročitvijo vlog tožeče stranke pa sodišče toženo stranko obvešča tudi o procesnih dejanjih te stranke.

     
  • 74.
    VSL sodba I Cpg 784/99
    25.10.2000
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSL03022
    ZPSPP 4, 8, 8/2, 9, 14. ZOR 67, 67/2, 67/3.
    najem poslovnih prostorov - oblika najemne pogodbe - vezanost sodišča na dokazni sklep - dokazno breme
    Pogodba o najemu poslovnih prostorov mora biti po 2. odstavku 8. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju ZPSPP Ur. l. SRS št. 18/74 in št. 34/88) sklenjena v pisni obliki. Zahteva po obličnosti načeloma po 2. odstavku 67. člena ZOR velja tudi za vse njene poznejše spremembe in dopolnitve, v kolikor se te nanašajo na bistvene sestavine pogodbe, za katero zakon predpisuje obličnost. Iz tleeološke razlage določb ZPSPP, ki predpisuje pisno obliko pogodbe o najemu poslovne stavbe ali poslovnega prostora izhaja, da so bistvene sestavine pogodbe: predmet najema, dejavnost, ki naj bi se opravljala v najetem poslovnem prostoru (primerjaj 9. člen in 4. člen ZPSPP) in višina dogovorjene najemnine (primerjaj 14. člen ZPSPP). Zato ni videti razloga, da bi morala dopolnitev pogodbe v postranskih točkah, kakršen je zatrjevani dogovor o načinu poplačila najemnine (s kompenzacijo z vlaganji v najete prostore), za veljavnost le tega izpolnjevati pogoje obličnosti (primerjaj 3. odstavek 67. člena ZOR).
  • 75.
    VSK sodba I Cp 375/2000
    25.10.2000
    zavarovalno pravo
    VSK00546
    ZOR člen 942, 942.
    zavarovanje - dokazno breme
    Na tožeči stranki, ki uveljavlja plačilo zavarovalnine iz naslova nezgodnega zavarovanja, je dokazno breme, da je škoda posledica nezgode.

     
  • 76.
    VSL sklep II Cp 1682/99
    25.10.2000
    DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VSL45895
    ZDen člen 74, 74.
    dedovanje denacionaliziranega premoženja
    Sodišče je v zapuščinskem postopku, opravljenem na podlagi 74. člena ZDen, glede obsega premoženja, ki je bilo vrnjeno upravičencu in ki je s tem predmet dedovanja po njem, vezano na pravnomočno odločbo o denacionalizaciji.

     
  • 77.
    VSL sodba I Cpg 224/2000
    25.10.2000
    civilno procesno pravo
    VSL03034
    ZPP člen 318, 318.
    zamudna sodba - predpostavke - pritožbeni razlog
    Po našem procesnem pravu se namreč šteje, da pasivnost toženca v postopku pred sodiščem prve stopnje, s katero je po 318. čl. ZPP izenačena zamuda roka za odgovor na tožbo, pomeni, da priznava dejanske navedbe tožbenega zahtevka. Te so prav zato tudi dejanska podlaga zamudne sodbe.

     
  • 78.
    VSC sodba Kp 308/2000
    24.10.2000
    kazensko materialno pravo
    VSC00780
    KZ člen 27, 127, 127/1, 127/2, 127/2-2, 27, 127, 127/1, 127/2, 127/2-2.
    umor - pomoč
    Obtoženčevo ravnanje, ko je s tem da je udarjal s kijem po vozilu oškodovanca in ga s svojim vozilom zaparkiral tako, da ta ni mogel nikamor, z namenom da s tem omogoči soobtoženemu, da ga ta s streli s pištolo umori, je šteti za pomoč pri storitvi kaznivega dejanja umora, čeprav ta prav za takrat ni bila vnaprej dogovorjena, je pa med obtožencema obstajalo soglasje, da bo do takšnega obračuna s sedaj pokojnim nekoč, ko bodo za to izpolnjeni pogoji, prišlo.

     
  • 79.
    VSK sodba I Cp 371/2000
    24.10.2000
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK00542
    ZOR člen 200, 200.
    povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - razžalitev
    Čeprav je bila toženčeva izjava, da je tožnik nameraval posel opraviti s podkupovanjem, podana pri zaslišanju na sodišču, to je v manjšem krogu oseb, je tožnik upravičen do odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve. Ta okoliščina, "teža" izrečenih besed, ugotovljeno trajanje in intenzivnost tožnikovih duševnih bolečin ter sodna praksa v drugih podobnih primerih opravičujejo odškodnino v višini 400.000,00 SIT.

     
  • 80.
    VSL sklep I Kp 462/2000
    24.10.2000
    kazensko procesno pravo
    VSL21687
    ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
    obrazložitev dejanja
    Sodišče prve stopnje ni obsežno obrazložilo, ali so v zvezi s prometno nesrečo v izreku sodbe navedene tri kršitve, v vzročni zvezi z nastalo nezgodo. Glede na spremembo hoje pešca, ki je hodil v isti smeri po sredini voznega pasu in ne bi spreminjal smer svoje hoje, pa se pokaže, da obrazložitev sodbe prihaja sama s seboj v nasprotje in je tudi v nasprotju z opisom dejanja in gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

     
  • <<
  • <
  • 4
  • od 19
  • >
  • >>