Besede, navedene v obtožbi kot resna grožnja, morajo objektivno povzročiti osebno prizadetost oškodovanca v občutku lastne varnosti. Zato zgolj njegova subjetivna prizadetost zaradi izrečenih besed, ki se sploh ne nanašajo na njegovo varnost, ne zadostne za storitev kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odst. 145. čl. KZ.
Kadar tožeča stranka oceni vrednost spornega predmeta v tožbi in gre za tožbeni zahtevek, ki se ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi. Ker se pri ugotovitvenih tožbah označuje kot vrednost spornega predmeta vrednost interesa tožeče stranke, sodišče ni dolžno postopati po tretjem odstavku 44. člena ZPP po uradni dolžnosti.
Kot je razvidno iz povratnice (pripete pri listovni št. 18), je tožena stranka izpodbijano sodbo prejela 14.5.1999. Osemdnevni pritožbeni rok bi torej iztekel dne 22.5.1999. Ker pa je bil ta dan sobota, torej dan, ko sodišče ne dela, je pritožbeni rok potekel po 4. odstavku 112. člena ZPP s pretekom prvega prihodnjega delovnika - to je v ponedeljek 24.5.1999. Iz dohodne štampiljke prvostopnega sodišča pa izhaja, da je tožena stranka vložila pritožbo neposredno pri sodišču dne 25.5.1999, torej že po preteku pritožbenega roka (primerjaj 1. odstavek 113. člena ZPP).
Naložitev plačila stroškov kazenskega postopka zasebnemu tožilcu, če se kazenski postopek na 1. stopnji ustavi, je zakonska posledica ustavitve in je zato pritožbeno ni mogoče izpodbiti. Zmota zasebnega tožilca, da ob umiku zasebne tožbe zato posledico ni vedel, ker ga pooblaščenec - odvetnik ni opozoril, v pritožbenem postopku ne more biti upoštevna, ker odnos stranka - odvetnik ni stvar sodne presoje v tem postopku. Zasebnega tožilca iz socialnih razlogov ni mogoče oprostiti plačila stroškov kazenskega postopka, ker je mogoča oprostitev samo obdolženca.
Iz spisovnega gradiva izhaja, da s prošnjo za preložitev razpisane glavne obravnave, ki jo je v pritožbenem postopku priložila tožeča stranka (v prilogi A2), sodišče ni bilo seznanjeno. Navedene vloge namreč do konca postopka na prvi stopnji v spisu ni. ZPP v prvem odstavku 116. člena določa, da sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to upravičeni razlogi. 294. člen ZPP pa določa, da se predsednik senata prepriča, ali so bile stranke v redu povabljene in ali so morda opravičile izostanek. Za preložitev naroka morata biti torej izpolnjena oba pogoja: opravičilo samo, s katerim mora sodišče razpolagati pred narokom in opravičljiv razlog za izostanek. Da bi sodišče navedeno prošnjo prejelo še pred narokom, pa ne izhaja niti iz priložene listine (v prilogi A2), niti iz nje ni razvidno, da je bila sodišču sploh poslana. Šele po prejemu prošnje za preložitev, bi sodišče lahko tudi presojalo, ali je podan opravičljiv razlog za preložitev naroka.
Prepoved bodočih posegov po tožbi zaradi prepovedi vznemirjanja lastnika je lahko neutemeljena tudi zoper napeljevalca nedovoljenih posegov oziroma zoper tistega, v čigar korist so bili opravljeni.
neobrazložen ugovor - neutemeljen ugovor - postopek pred razsodišči
Ko dolžnik z ugovorom izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, torej tudi v delu, v katerem mu je naloženo, naj terjatev plača, lahko sodišče prve stopnje oceni, da je ugovor neutemeljen in zadevo odstopi v rešitev višjemu sodišču le v primeru, če je ugovor neobrazložen. Pravna podlaga 2. in 5. odst. 62. čl. ZIZ.
ZPP člen 212, 212. Pravilnik o štipendiranju člen 31, 32.
dokazno breme - vračilo danih sredstev
Dokazno breme se presoja po pravilih materialnega prava oz. glede na pogodbena določila; če pravilnik določa, da mora štipendist vrniti štipendijo, razen če je šolanje prekinil iz upravičenih razlogov, je na njem, da dokaže takšne razloge; sicer veljajo splošna pravila o vračanju v primeru razdrtja pogodbe oz. neupravičene pridobitve.
Sodišče je v zapuščinskem postopku, opravljenem na podlagi 74. člena ZDen, glede obsega premoženja, ki je bilo vrnjeno upravičencu in ki je s tem predmet dedovanja po njem, vezano na pravnomočno odločbo o denacionalizaciji.
Ker je prišlo pri objavljenem besedilu do očitne pisne napake, toženi stranki protipravnosti ni mogoče očitati, zato ni pogojev za odškodninski delikt.
Sodišča o svojih procesnih dejanjih pravdne stranke obveščajo z vabili na narok in odločbami, ki zadevajo potek postopka, v kolikor je zoper te odločbe predvidena posebna pritožba. Z vabili na narok je sodišče torej tožečo stranko obveščalo o svojih procesnih dejanjih - razpisih narokov in s tem tudi o dejstvu, da niso izpolnjeni pogoji za presumpcijo umika tožbe. Z vročitvijo vlog tožeče stranke pa sodišče toženo stranko obvešča tudi o procesnih dejanjih te stranke.
Da bi odpoved pooblastila v zunanjem razmerju do sodišča učinkovala, mora biti sodišče z odpovedjo seznanjeno (prim. drugi odst. 99. čl. ZPP). V razmerju do sodišča je bila torej tožeča stranka ves čas prvostopnega postopka zastopana po odvetniku kot strokovno usposobljenem in prava veščem pooblaščencu. Neutemeljeno je zato sklicevanje pritožnika na 10. čl. ZPP (tožeča stranka ima očitno v mislih 11. čl. ZPP), po katerem mora sodišče stranko, ki iz nevednosti ne uporablja pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. O nevednosti stranke pa sodišče lahko sklepa le v primeru, če stranka nima pooblaščenca (odvetnika), iz njenih ravnanj v postopku pa je sklepati, da svojih procesnih upravičenj po ZPP ne pozna in jih zato ne bo uveljavljala. Kaj takega pa glede na to, da je tožeča stranka imela pooblaščenca odvetnika in kljub dejstvu, da se je želela razpisanega naroka (sicer sama tudi v redu povabljena na narok) udeležiti tožeča stranka sama, pa je na narok zamudila, ni mogoče zaključiti. Iz povedanega izhaja, da prvostopno sodišče ni zagrešilo uveljavljane bistvene postopkovne kršitve iz prvega odst. 354. čl. ZPP, ker naj bi ne ravnalo skladno z 11. čl. ZPP in tožeče stranke poučilo, da ima možnost predlagati vrnitev v prejšnje stanje, saj za tako ravnanje sodišča ni bilo utemeljenih razlogov.
Pritožnica izpodbija sklenjeni dedni dogovor o delitvi dediščine iz razloga prevare, povzročene s strani dediča Matevža M.. Za odgovor na vprašanje, ki ga smiselno zastavlja pritožba, torej ali je dopustno v zapuščinskem postopku dedni dogovor izpodbijati zaradi napake volje pri njegovi sklenitvi, je potrebno opredeliti pravno naravo dednega dogovora. Le ta je zaradi aktivne vloge sodišča pri njegovem sklepanju in njegovih dejanskih učinkov, tako po prepričanju dela teoretikov kot sodne prakse, sodna poravnava. Zato je po čl. 392 ZPP predvidena tožba na razveljavitev sodne poravnave edino pravno sredstvo za izpodbijanje tudi obravnavanega dednega dogovora, zaradi napak volje, kot so zmota, prisila in v obravnavanem primeru zatrjevana prevara. S tem pa je podan tudi odgovor na vprašanje, da dednega dogovora v zapuščinskem postopku ni mogoče izpodbijati.
ZPP člen 155, 155/1, 156, 156/1, 155, 155/1, 156, 156/1.
separatni stroški
Pripravljalne vloge se vlagajo zato, da se v njih navedejo dejstva ali dokazi, ki jih imajo stranke namen zatrjevati oziroma predlagati na glavni obravnavi. Z vlaganjem pripravljalnih vlog na glavni obravnavi se ta namen očitno ne more doseči. Take vloge so zato, vsaj praviloma, nepotrebne. Sankcijo za tako ravnanje strank določa ZPP v določbi 1. odst. 155. člena.
Za presojanje razmerja med upravljalcem poslovne stavbe in lastnikom posameznega poslovnega prostora pride v poštev analogna uporaba določb Stanovanjskega zakona.
Glede na to, da določba 1. odst. 81. čl. ZZZDR omogoča prisojo preživnine le s sodbo, s katero se zakonska zveza razveže, je s simbolično preživnino razvezanemu zakoncu zagotovljena bodoča socialna varnost.
Če se kateri izmed dedičev ne strinja z odmerjeno takso ali s podatkom o vrednosti (čiste) zapuščine, lahko sodišče odsedi, da ocenijo vrednost zapuščine izvedenci, vendar v takem primeru bremenijo stroški opravljene cenitve dediče.
O tem, da ima toženec štiri otroke in da je žena brez zaposlitve, tožena stranka dokazov ni predložila. Ni se mogoče strinjati s stališčem pritožbe, da je preživljanje zakonite žene in v zakonu rojenih otrok splošno znano dejstvo, ki ga ni potrebno dokazovati. Za otroke res obstaja v zakonu predpisana preživninska obveznost staršev, vendar pa se izvrševanje ne domneva niti ni splošno znano, da se ta izpolnjuje.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9, 9.
plačilo stroškov
Po določbi 9. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom se kot vrednost terjatve upošteva vrednost glavnice in vseh stranskih terjatev in ne le vrednost glavnice.