Sodišče je v zapuščinskem postopku, opravljenem na podlagi 74. člena ZDen, glede obsega premoženja, ki je bilo vrnjeno upravičencu in ki je s tem predmet dedovanja po njem, vezano na pravnomočno odločbo o denacionalizaciji.
Pritožnica izpodbija sklenjeni dedni dogovor o delitvi dediščine iz razloga prevare, povzročene s strani dediča Matevža M.. Za odgovor na vprašanje, ki ga smiselno zastavlja pritožba, torej ali je dopustno v zapuščinskem postopku dedni dogovor izpodbijati zaradi napake volje pri njegovi sklenitvi, je potrebno opredeliti pravno naravo dednega dogovora. Le ta je zaradi aktivne vloge sodišča pri njegovem sklepanju in njegovih dejanskih učinkov, tako po prepričanju dela teoretikov kot sodne prakse, sodna poravnava. Zato je po čl. 392 ZPP predvidena tožba na razveljavitev sodne poravnave edino pravno sredstvo za izpodbijanje tudi obravnavanega dednega dogovora, zaradi napak volje, kot so zmota, prisila in v obravnavanem primeru zatrjevana prevara. S tem pa je podan tudi odgovor na vprašanje, da dednega dogovora v zapuščinskem postopku ni mogoče izpodbijati.
Prepoved bodočih posegov po tožbi zaradi prepovedi vznemirjanja lastnika je lahko neutemeljena tudi zoper napeljevalca nedovoljenih posegov oziroma zoper tistega, v čigar korist so bili opravljeni.
Glede na to, da določba 1. odst. 81. čl. ZZZDR omogoča prisojo preživnine le s sodbo, s katero se zakonska zveza razveže, je s simbolično preživnino razvezanemu zakoncu zagotovljena bodoča socialna varnost.
Če se kateri izmed dedičev ne strinja z odmerjeno takso ali s podatkom o vrednosti (čiste) zapuščine, lahko sodišče odsedi, da ocenijo vrednost zapuščine izvedenci, vendar v takem primeru bremenijo stroški opravljene cenitve dediče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL45436
ZTLR člen 20, 20. ZST člen 29, 29/3, 29, 29/3. ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZPP člen 180, 180/4, 180, 180/4.
predlog za začasno odredbo - terjatev - pridobitev lastninske pravice - plačilo sodne takse
Morebitna denarna sredstva, ki jih je tožnica prispevala za nakup stanovanja, z namenom, da bi kasneje postala njegova lastnica, sama po sebi še ne pomenijo izpolnitve pogojev za nastanek lastninske pravice, prav tako za nastanek lastninske pravice ne more biti odločilno dejstvo, da je tožnica sicer izpolnjevala pogoje iz 1. odst. 117. čl. SZ za nakup predmetnega stanovanja. Glede posledic za stranko je treba razlikovati med nepravočasno predložitvijo potrdila o plačilu sodne takse in nepravočasnim plačilom le-te. Prva ima za posledico le pribitek k sodni taksi kot kazensko takso, šele nepravočasno plačilo sodne takse pa lahko vodi do izdaje sklepa o ustavitvi postopka.
O tem, da ima toženec štiri otroke in da je žena brez zaposlitve, tožena stranka dokazov ni predložila. Ni se mogoče strinjati s stališčem pritožbe, da je preživljanje zakonite žene in v zakonu rojenih otrok splošno znano dejstvo, ki ga ni potrebno dokazovati. Za otroke res obstaja v zakonu predpisana preživninska obveznost staršev, vendar pa se izvrševanje ne domneva niti ni splošno znano, da se ta izpolnjuje.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9, 9.
stroški izvršilnega postopka - CENA - vrednost
Za odmero cene izvršiteljske storitve po vrednosti predmeta se uporabi vrednost terjatve, to je celotnega zneska (glavnica, obresti, stroški), za izterjavo katerega je (še) potrebno opraviti posamezno izvršilno dejanje.
Če v obtožnem predlogu ni navedena krivdna oblika za malomarnostni delikt in če niso navedeni konkretni očitki, kaj je obdolženec storil ali opustil, tak opis dejanskega stanja ne pomeni kaznivega dejanja. Zato je pravilna izdaja oprostilne sodbe po 1. tč. 358. čl. ZKP.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - dejansko stanje
Pritožbenih trditev glede podpisa na prevoznici, dejstva da ob 18.00 uri poslovalnica tožene stranke ni bila več odprta, da je bil tožeči stranki dobavljen cement družbe C. d.o.o., ki ga je tožena stranka že plačala, in dokaznega predloga za zaslišanje tožene stranke v pritožbenem postopku ni moč upoštevati. Sodbe sodišča prve stopnje izdane v sporu majhne vrednosti namreč ni dopustno izpodbijati iz razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
odločanje v mejah postavljenega zahtevka - spor majhne vrednosti
Sodišče sme stranki prisoditi le to, kar je zahtevala, ne pa več ali kaj drugega. Sodišče je to načelo prekoračilo, ko je po razdružitvi zadev namesto samo o ločenem odločalo o vseh prej združenih zahtevkih tožnice. Po razdružitvi zadev je ločena zadeva tega pravdnega postopka lahko postala spor majhne vrednosti, saj se vrednost spornega predmeta posamezne zadeve po razdružitvi nujno zmanjša.
Naložitev plačila stroškov kazenskega postopka zasebnemu tožilcu, če se kazenski postopek na 1. stopnji ustavi, je zakonska posledica ustavitve in je zato pritožbeno ni mogoče izpodbiti. Zmota zasebnega tožilca, da ob umiku zasebne tožbe zato posledico ni vedel, ker ga pooblaščenec - odvetnik ni opozoril, v pritožbenem postopku ne more biti upoštevna, ker odnos stranka - odvetnik ni stvar sodne presoje v tem postopku. Zasebnega tožilca iz socialnih razlogov ni mogoče oprostiti plačila stroškov kazenskega postopka, ker je mogoča oprostitev samo obdolženca.
Če sodišče izvršbo ustavi zunaj naroka, lahko zahteva izvršitelj povrnitev že nastalih stroškov v 15 dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka. Istočasno odločanje o ustavitvi izvršbe in o vrnitvi celotnega predujma bi zaradi opustitve uporabe določbe 7. odst. 163. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa, zato predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 1. odst. 339. čl. ZPP.
ZPP člen 155, 155/1, 156, 156/1, 155, 155/1, 156, 156/1.
separatni stroški
Pripravljalne vloge se vlagajo zato, da se v njih navedejo dejstva ali dokazi, ki jih imajo stranke namen zatrjevati oziroma predlagati na glavni obravnavi. Z vlaganjem pripravljalnih vlog na glavni obravnavi se ta namen očitno ne more doseči. Take vloge so zato, vsaj praviloma, nepotrebne. Sankcijo za tako ravnanje strank določa ZPP v določbi 1. odst. 155. člena.
Iz spisovnega gradiva izhaja, da s prošnjo za preložitev razpisane glavne obravnave, ki jo je v pritožbenem postopku priložila tožeča stranka (v prilogi A2), sodišče ni bilo seznanjeno. Navedene vloge namreč do konca postopka na prvi stopnji v spisu ni. ZPP v prvem odstavku 116. člena določa, da sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to upravičeni razlogi. 294. člen ZPP pa določa, da se predsednik senata prepriča, ali so bile stranke v redu povabljene in ali so morda opravičile izostanek. Za preložitev naroka morata biti torej izpolnjena oba pogoja: opravičilo samo, s katerim mora sodišče razpolagati pred narokom in opravičljiv razlog za izostanek. Da bi sodišče navedeno prošnjo prejelo še pred narokom, pa ne izhaja niti iz priložene listine (v prilogi A2), niti iz nje ni razvidno, da je bila sodišču sploh poslana. Šele po prejemu prošnje za preložitev, bi sodišče lahko tudi presojalo, ali je podan opravičljiv razlog za preložitev naroka.
Da bi odpoved pooblastila v zunanjem razmerju do sodišča učinkovala, mora biti sodišče z odpovedjo seznanjeno (prim. drugi odst. 99. čl. ZPP). V razmerju do sodišča je bila torej tožeča stranka ves čas prvostopnega postopka zastopana po odvetniku kot strokovno usposobljenem in prava veščem pooblaščencu. Neutemeljeno je zato sklicevanje pritožnika na 10. čl. ZPP (tožeča stranka ima očitno v mislih 11. čl. ZPP), po katerem mora sodišče stranko, ki iz nevednosti ne uporablja pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. O nevednosti stranke pa sodišče lahko sklepa le v primeru, če stranka nima pooblaščenca (odvetnika), iz njenih ravnanj v postopku pa je sklepati, da svojih procesnih upravičenj po ZPP ne pozna in jih zato ne bo uveljavljala. Kaj takega pa glede na to, da je tožeča stranka imela pooblaščenca odvetnika in kljub dejstvu, da se je želela razpisanega naroka (sicer sama tudi v redu povabljena na narok) udeležiti tožeča stranka sama, pa je na narok zamudila, ni mogoče zaključiti. Iz povedanega izhaja, da prvostopno sodišče ni zagrešilo uveljavljane bistvene postopkovne kršitve iz prvega odst. 354. čl. ZPP, ker naj bi ne ravnalo skladno z 11. čl. ZPP in tožeče stranke poučilo, da ima možnost predlagati vrnitev v prejšnje stanje, saj za tako ravnanje sodišča ni bilo utemeljenih razlogov.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9, 9.
plačilo stroškov
Po določbi 9. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom se kot vrednost terjatve upošteva vrednost glavnice in vseh stranskih terjatev in ne le vrednost glavnice.