• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 19
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sodba I Cpg 117/2000
    26.10.2000
    obligacijsko pravo
    VSL03005
    ZOR člen 88, 88/4, 88, 88/4.
    zastopanje - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba
    Stranka, s katero je bila pogodba sklenjena lahko zahteva povrnitev škode ali tistega, ki jo je kot pooblaščenec brez pooblastila sklenil, če ob sklenitvi pogodbe ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da ta ni imel pooblastila.

     
  • 22.
    VSL sklep III Cp 1544/2000
    26.10.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL44351
    ZPP (1977) člen 421, 421-2, 421-3, 421-9, 421, 421-2, 421-3, 421-9. ZIP člen 55a, 55a/6, 55a, 55a/6.
    obnova postopka
    Če dolžnik v predlogu za obnovo postopka uveljavlja več razlogov za obnovo postopka, mora sodišče prve stopnje v sklepu s katerim predlog zavrže (ali zavrne) obravnavati vse uveljavljane razloge in do njih zavzeti stališče.

     
  • 23.
    VSL sklep I Cpg 664/99
    26.10.2000
    STEČAJNO PRAVO
    VSL01095
    ZPP(1977) člen 187, 187/2. ZPPSL člen 143, 143/5.
    stečajni postopek - prijava terjatve - napotitev na pravdo - sklep o napotitvi na pravdo - pravni interes
    Napotitveni sklep pravni interes predpostavlja, zato pravdno sodišče stranki, ki je bila napotena na pravdo, pravnega interesa zaradi pomanjkanja ne more odreči. To velja tudi v primeru, če je napotitveni sklep nepravilen.
  • 24.
    VSL sklep I Cp 1683/2000
    26.10.2000
    DEDNO PRAVO
    VSL47142
    ZD člen 131, 192, 192/2, 131, 192, 192/2.
    skrbnik zapuščine
    V skladu z določbo 131. člena ZD zapuščinsko sodišče postavi začasnega skrbnika zapuščine, kadar je to potrebno. Po določbi 2. odstavka 192. člena ZD pa sodišče preden postavi začasnega skrbnika, če je to mogoče, glede osebe skrbnika, zasliši tiste, ki so upravičeni dedovati. Umestitev določbe 192. člena ZD v poglavje o pripravljalnih opravilih v zapuščinskem postopku kaže na to, da je mogoče skrbnika zapuščine postaviti celo izven naroka. Omenjena določba tudi ne predvideva obveznega zaslišanja tistih, ki so upravičeni dedovati. Določa le, da se jih zasliši, če je to mogoče. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje res postavilo začasnega skrbnika zapuščine, ne da bi pred tem zaslišalo pritožnico oz. njenega začasnega skrbnika. Slednje pa na pravilnost izpodbijanega sklepa ni vplivalo.

     
  • 25.
    VSL sodba I Cpg 648/99
    26.10.2000
    civilno procesno pravo
    VSL03006
    ZPP (1977) člen 7, 7/2, 219, 7, 7/2, 219.
    trditveno breme
    Tožeča stranka ni navedla dejstev in dokazov, iz katerih bi izhajala utemeljenost njenega zahtevka, zato je bil tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen.

     
  • 26.
    VSL sklep III Cp 1618/2000
    26.10.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL44346
    ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
    pritožba upnika - sodba delovnega sodišča - obresti
    Izvršilno sodišče v izvršilnem postopku odloča o upnikovem predlogu za izvršbo. Na predlog je sodišče vezano. Glede pritožbenih trditev, da upnik zahteva plačilo plače nadzornega varnostnika, regresa in izplačilo deleža podjetja, je treba pojasniti, da iz predloga za izvršbo takšen zahtevek ne izhaja, zato sodišče prve stopnje o njem ni moglo odločati.

     
  • 27.
    VSC sodba Cp 264/2000
    26.10.2000
    stvarno pravo
    VSC00844
    ZZK člen 5, 5.
    priposestvovanje - zemljiška knjiga
    Če sta toženca ravnala pošteno ob nakupu in vpisu lastninske pravice nepremičnine v zemljiško knjigo - se zanesla na podatke v zemljiški knjigi, ne trpita škodljivih posledic, čeprav je tožnik prej pridobil na nepremičnini lastninsko pravico s priposestvovanjem, a lastninske pravice na tej podlagi ni vpisal v zemljiško knjigo.

     
  • 28.
    VSL sklep III Cp 1390/2000
    26.10.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL44347
    ZOdv člen 1, 1/2, 1, 1/2.
    odmera stroškov
    Odvetnik je fizična oseba, ki opravlja intelektualne storitve kot svoboden poklic in zanj ne veljajo predpisi kot za gospodarske subjekte. Ker ne gre za gospodarski spor oziroma izvršbo je sodišče pravilno odmerilo upnikove izvršilne stroške.

     
  • 29.
    VSL sklep III Cp 1679/2000
    26.10.2000
    zavarovanje terjatev - civilno procesno pravo
    VSL44344
    ZIP člen 270, 270. ZPP člen 311, 311.
    začasna odredba
    Upnik ne more predlagati začasne odredbe za izterjavo občasnih bodočih terjatev, saj ne more doseči sodnega varstva glede nezapadlih terjatev .

     
  • 30.
    VSL sklep II Cpg 862/2000
    26.10.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL03306
    ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 53, 53/2, 55, 55/1.
    sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
    Dolžnik v ugovoru navaja razloge, ki se tičejo poslovnega razmerja, iz katerega izvira terjatev. Tovrstne ugovore bi moral uveljavljati oz. jih je že uveljavljal v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov, v izvršilnem postopku pa z njimi ne more (več) uspeti, temveč bi lahko uveljavljal le razloge, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ.

     
  • 31.
    VSL sodba I Cpg 1038/2000
    26.10.2000
    STEČAJNO PRAVO
    VSL03007
    ZPPSL člen 125, 125/2, 125, 125/2.
    izpodbijanje pravnih dejanj - oškodovanje upnikov
    Pred sodiščem prve stopnje tožeča stranka ni zatrjevala niti da hladilni stroj ni bil potreben niti da ga ni prejela, prav tako pa tudi ni nasprotovala navedbam tožene stranke, da je bilo najprej izvršeno plačilo in šele nato je bil stroj izdelan ter dostavljen. Zato je prvostopno sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na to odločilno pravno dejstvo. Za znesek 480.000,00 SIT, ki ga je tožeča stranka naročila plačati toženi stranki preko svojega dolžnika D. d.d., je od tožene stranke kak mesec po plačilu prejela hladilno napravo. Stečajna masa, ki je bila tako zmanjšana za 480.000,00 SIT, je bila povečana za hladilno napravo, ki je bila vredna prav toliko. Objektivni element izpodbojnosti tako ni podan.

     
  • 32.
    VSL sklep III Cp 1361/2000
    26.10.2000
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL44337
    ZIP člen 212, 212. ZPP člen 313, 313/3, 313, 313/3.
    sodni penali
    Sodni penali pričnejo teči, če dolžnik ne izpolni v dodatnem roku naložene mu obveznosti in tečejo vse dokler obveznosti ne izpolni ali upnik vloži predlog za izvršbo. Rok za izpolnitev obveznosti pa prične teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Če je vloženo pravno sredstvo, rok za izpolnitev sploh ni pričel teči in se njegov tek prične z vročitvijo odločbe o pravnem sredstvu dolžniku.

     
  • 33.
    VSK sodba I Cpg 118/2000
    26.10.2000
    obligacijsko pravo
    VSK00610
    ZOR člen 357, 357.
    rok
    Četudi je pogodba sicer sklenjena za določen čas, vendar jo stranki izpolnjujeta tudi po poteku v pogodbi določenega časa, se šteje, da je molče podaljšana za nedoločen čas.

     
  • 34.
    VSL sklep II Cp 1596/2000
    26.10.2000
    DEDNO PRAVO
    VSL45876
    ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 210, 210/2, 210/2-3.
    napotitev na pravdo
    Zapuščinsko sodišče prekine zapuščinski postopek in napoti na pravdo stranko, če so med strankama sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež.

     
  • 35.
    VSK sodba I Cp 375/2000
    25.10.2000
    zavarovalno pravo
    VSK00546
    ZOR člen 942, 942.
    zavarovanje - dokazno breme
    Na tožeči stranki, ki uveljavlja plačilo zavarovalnine iz naslova nezgodnega zavarovanja, je dokazno breme, da je škoda posledica nezgode.

     
  • 36.
    VSC sklep Kp 399/2000
    25.10.2000
    kazensko procesno pravo
    VSC00776
    ZKP člen 422, 422/3, 423, 423/4, 422, 422/3, 423, 423/4.
    predlog za odlog izvršbe - zahteva za varstvo zakonitosti
    Odložitev izvršitve pravnomočne sodbe zaradi vložene zahteve za varstvo zakonitosti je fakultativna in prepuščena sodišču 1. stopnje ne glede na predlog obsojenega. Poseben sklep se izda samo v primeru pozitivne odločitve. Zato izdaja sklepa, s katerim se predlog zavrne, sploh ni potrebna. Enako pooblastilo ima tudi Vrhovno sodišče, ko prejme zahtevo s spisi v odločanje.

     
  • 37.
    VSL sklep I Cp 238/2000
    25.10.2000
    razlastitev
    VSL45442
    ZSZ člen 26, 26/1, 26/2, 26, 26/1, 26/2.
    razlastitev - višina odškodnine - kmetijsko zemljišče - stavbno zemljišče
    Pri določitvi odškodnine za razlaščena zemljišča je potrebno upoštevati namen, za katerega se je parcela uporabljala dotlej, ko je bilo zemljišče s planskim aktom spremenjeno v nezazidano stavbno zemljišče. Tudi če so parcele, ki so predmet razlastitve, v trenutku izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka že bile nezazidana stavbna zemljišča, to še ne pomeni, da je potrebno tudi odškodnino zanje določiti kot za stavbna zemljišča. Zemljišče se namreč v stavbno spremeni le zato, ker je lahko predmet razlastitve samo stavbno zemljišče, ki je bilo kot tako opredeljeno zaradi gradnje infrastrukture - ceste.

     
  • 38.
    VSC sklep Cp 494/00
    25.10.2000
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSC00547
    ZNP člen 30, 30/1, 30, 30/1. ZUstS člen 44, 44. ZZK člen 21, 21. ZKZ člen 115, 115/2, 115, 115/2.
    vpis - komasacijska odločba
    Javna listina vsebuje veljavni pravni naslov za vkljižbo šele, ko postane pravnomočna.

     
  • 39.
    VSC sklep Cp 1301/2000
    25.10.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00756
    ZIZ člen 17, 21, 239, 243, 17, 21, 239, 243.
    zavarovanje - izvršilni naslov
    Obstoj izvršilnega naslova je formalna predpostavka za dopustnost zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, saj sme sodišče dovoliti zavarovanje denarne terjatve le na podlagi izvršilnega naslova, poleg tega pa mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali obstoja izvršilni naslov. Hkrati izvršilni naslov pomeni domnevo, da obstoja terjatev, ki je v njem ugotovljena, in da so za zavarovanje legitimirane stranke, ki so v njem navedene. Da je sklep o zavarovanju pravilen, pa mora biti tudi terjatev, katere zavarovanje se predlaga, v sklepu enako kot v izvršilnem naslovu, poleg tega pa mora poteči izpolnitveni rok.

     
  • 40.
    VSC sodba Kp 375/2000
    25.10.2000
    kazensko procesno pravo
    VSC00818
    KZ člen 371, 371/1, 371/2, 371/3. ZKP člen 434, 434/1.
    povzročitev splošne nevarnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - obtožni predlog - opredelitev krivdne oblike malomarnosti - oprostilna sodba
    Če v obtožnem predlogu ni navedena krivdna oblika za malomarnostni delikt in če niso navedeni konkretni očitki, kaj je obdolženec storil ali opustil, tak opis dejanskega stanja ne pomeni kaznivega dejanja. Zato je pravilna izdaja oprostilne sodbe po 1. tč. 358. čl. ZKP.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 19
  • >
  • >>