Če sta toženca ravnala pošteno ob nakupu in vpisu lastninske pravice nepremičnine v zemljiško knjigo - se zanesla na podatke v zemljiški knjigi, ne trpita škodljivih posledic, čeprav je tožnik prej pridobil na nepremičnini lastninsko pravico s priposestvovanjem, a lastninske pravice na tej podlagi ni vpisal v zemljiško knjigo.
ZIP člen 212, 212. ZPP člen 313, 313/3, 313, 313/3.
sodni penali
Sodni penali pričnejo teči, če dolžnik ne izpolni v dodatnem roku naložene mu obveznosti in tečejo vse dokler obveznosti ne izpolni ali upnik vloži predlog za izvršbo. Rok za izpolnitev obveznosti pa prične teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Če je vloženo pravno sredstvo, rok za izpolnitev sploh ni pričel teči in se njegov tek prične z vročitvijo odločbe o pravnem sredstvu dolžniku.
Razlog za umik tožbe ni bil v tem, ker bi tožeča stranka ugotovila naknadno in neodvisno od razpolaganja tožene stranke, da je njen zahtevek neutemeljen, pač pa zato, ker je tožena stranka njen zahtevek v tem obsegu izpolnila. Tožbo za znesek 24.206,20 SIT je umaknila, ker je v gospodarskem sporu uspela, zato bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbe 158. člena ZPP/77 kot specifično obliko krivdnega načela povrnitve stroškov (prim. 156. člen ZPP/77) v povezavi z načelom uspeha (prim. 154. člen ZPPP/77).
stečajni postopek - prijava terjatve - napotitev na pravdo - sklep o napotitvi na pravdo - pravni interes
Napotitveni sklep pravni interes predpostavlja, zato pravdno sodišče stranki, ki je bila napotena na pravdo, pravnega interesa zaradi pomanjkanja ne more odreči. To velja tudi v primeru, če je napotitveni sklep nepravilen.
ZPPSL člen 144, 144/1, 144/3. ZMZPP člen 104, 104/1, 108, 108/6. ZIZ člen 13.
stečajni postopek - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - obstoj izvršilnega naslova
Stečajni senat po določbi 144. člena ZPPSL odločanje, o tem koga bo napotilo, da začne postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve, omeji le na ugotavljanje okoliščine, ali je upnik, katerega terjatev je bila prerekana, zanjo že dosegel izvršilni naslov, ali pa ne.
Izvršilno sodišče v izvršilnem postopku odloča o upnikovem predlogu za izvršbo. Na predlog je sodišče vezano. Glede pritožbenih trditev, da upnik zahteva plačilo plače nadzornega varnostnika, regresa in izplačilo deleža podjetja, je treba pojasniti, da iz predloga za izvršbo takšen zahtevek ne izhaja, zato sodišče prve stopnje o njem ni moglo odločati.
zastopanje - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba
Stranka, s katero je bila pogodba sklenjena lahko zahteva povrnitev škode ali tistega, ki jo je kot pooblaščenec brez pooblastila sklenil, če ob sklenitvi pogodbe ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da ta ni imel pooblastila.
Pred sodiščem prve stopnje tožeča stranka ni zatrjevala niti da hladilni stroj ni bil potreben niti da ga ni prejela, prav tako pa tudi ni nasprotovala navedbam tožene stranke, da je bilo najprej izvršeno plačilo in šele nato je bil stroj izdelan ter dostavljen. Zato je prvostopno sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na to odločilno pravno dejstvo. Za znesek 480.000,00 SIT, ki ga je tožeča stranka naročila plačati toženi stranki preko svojega dolžnika D. d.d., je od tožene stranke kak mesec po plačilu prejela hladilno napravo. Stečajna masa, ki je bila tako zmanjšana za 480.000,00 SIT, je bila povečana za hladilno napravo, ki je bila vredna prav toliko. Objektivni element izpodbojnosti tako ni podan.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - naslov dolžnika
Dolžnik v ugovoru ne pojasni, zakaj naj zaradi izdaje računa z napačnim naslovom ne bi bil dolžan plačati, niti izrecno ne izpodbija obstoja, višine ali zapadlosti upnikove terjatve, izkazane z verodostojno listino, zato je njegov ugovor glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ neobrazložen in neutemeljen.
V skladu z določbo 131. člena ZD zapuščinsko sodišče postavi začasnega skrbnika zapuščine, kadar je to potrebno. Po določbi 2. odstavka 192. člena ZD pa sodišče preden postavi začasnega skrbnika, če je to mogoče, glede osebe skrbnika, zasliši tiste, ki so upravičeni dedovati. Umestitev določbe 192. člena ZD v poglavje o pripravljalnih opravilih v zapuščinskem postopku kaže na to, da je mogoče skrbnika zapuščine postaviti celo izven naroka. Omenjena določba tudi ne predvideva obveznega zaslišanja tistih, ki so upravičeni dedovati. Določa le, da se jih zasliši, če je to mogoče. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje res postavilo začasnega skrbnika zapuščine, ne da bi pred tem zaslišalo pritožnico oz. njenega začasnega skrbnika. Slednje pa na pravilnost izpodbijanega sklepa ni vplivalo.
Tožeča stranka (zdravstveni dom) ni dokazala, da je s toženo stranko (gospodarska družba) sklenila pogodbo, da bo za njene delavce opravljala določene storitve. Tudi če so delavci tožene stranke hodili v zobno ambulanto tožeče stranke, s tem ni izkazano, da bi tožena stranka tožeči ponudila ali naročila, naj zanje opravi storitve. S tem, ko so bile storitve opravljene, tožena stranka na račun tožeče stranke tudi ni pridobila nobene premoženjske koristi.
Postopek na prvi stopnji se konča, ko sodišče meritorno odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka s sodbo in ne šele, ko odločba postane pravnomočna, kot zmotno meni sodišče prve stopnje. Ker je sodišče prve stopnje sodbo izdalo dne 14.9.1998, kar je pred uveljavitvijo novega ZPP dne 14.7.1999, je glede dovoljenosti revizije treba uporabiti določila ZPP iz leta 1977, kot v pritožbi utemeljeno navaja tožeča stranka.
Odvetnik je fizična oseba, ki opravlja intelektualne storitve kot svoboden poklic in zanj ne veljajo predpisi kot za gospodarske subjekte. Ker ne gre za gospodarski spor oziroma izvršbo je sodišče pravilno odmerilo upnikove izvršilne stroške.
Če sodišče izvršbo ustavi zunaj naroka, lahko zahteva izvršitelj povrnitev že nastalih stroškov v 15 dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka. Istočasno odločanje o ustavitvi izvršbe in o vrnitvi celotnega predujma bi zaradi opustitve uporabe določbe 7. odst. 163. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa, zato predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 1. odst. 339. čl. ZPP.
Iz predložene kupne pogodbe je razvidno, da je upnica kupila poslovne prostore v petem nadstropju poslovne stavbe. S tem je izkazala za verjetno terjatev za pridobitev lastninske pravice na navedenih prostorih. Medtem pa je predlagala izdajo začasne odredbe s prepovedjo obremenitve in odsvojitve zemljišča, na katerem stoji stavba, v kateri je kupila poslovne prostore. Upničina terjatev ne meri na nepremičnino, glede katere je predlagala prepoved, kot celoto ne na njen idealni del, temveč na določene poslovne prostore v njej - predmet pogodbe so ti kot del stavbe (etažna lastnina) in ne stavba kot celota ali delež na njej.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL45436
ZTLR člen 20, 20. ZST člen 29, 29/3, 29, 29/3. ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZPP člen 180, 180/4, 180, 180/4.
predlog za začasno odredbo - terjatev - pridobitev lastninske pravice - plačilo sodne takse
Morebitna denarna sredstva, ki jih je tožnica prispevala za nakup stanovanja, z namenom, da bi kasneje postala njegova lastnica, sama po sebi še ne pomenijo izpolnitve pogojev za nastanek lastninske pravice, prav tako za nastanek lastninske pravice ne more biti odločilno dejstvo, da je tožnica sicer izpolnjevala pogoje iz 1. odst. 117. čl. SZ za nakup predmetnega stanovanja. Glede posledic za stranko je treba razlikovati med nepravočasno predložitvijo potrdila o plačilu sodne takse in nepravočasnim plačilom le-te. Prva ima za posledico le pribitek k sodni taksi kot kazensko takso, šele nepravočasno plačilo sodne takse pa lahko vodi do izdaje sklepa o ustavitvi postopka.
Kot je razvidno iz povratnice (pripete pri listovni št. 18), je tožena stranka izpodbijano sodbo prejela 14.5.1999. Osemdnevni pritožbeni rok bi torej iztekel dne 22.5.1999. Ker pa je bil ta dan sobota, torej dan, ko sodišče ne dela, je pritožbeni rok potekel po 4. odstavku 112. člena ZPP s pretekom prvega prihodnjega delovnika - to je v ponedeljek 24.5.1999. Iz dohodne štampiljke prvostopnega sodišča pa izhaja, da je tožena stranka vložila pritožbo neposredno pri sodišču dne 25.5.1999, torej že po preteku pritožbenega roka (primerjaj 1. odstavek 113. člena ZPP).
najem poslovnih prostorov - oblika najemne pogodbe - vezanost sodišča na dokazni sklep - dokazno breme
Pogodba o najemu poslovnih prostorov mora biti po 2. odstavku 8. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju ZPSPP Ur. l. SRS št. 18/74 in št. 34/88) sklenjena v pisni obliki. Zahteva po obličnosti načeloma po 2. odstavku 67. člena ZOR velja tudi za vse njene poznejše spremembe in dopolnitve, v kolikor se te nanašajo na bistvene sestavine pogodbe, za katero zakon predpisuje obličnost. Iz tleeološke razlage določb ZPSPP, ki predpisuje pisno obliko pogodbe o najemu poslovne stavbe ali poslovnega prostora izhaja, da so bistvene sestavine pogodbe: predmet najema, dejavnost, ki naj bi se opravljala v najetem poslovnem prostoru (primerjaj 9. člen in 4. člen ZPSPP) in višina dogovorjene najemnine (primerjaj 14. člen ZPSPP). Zato ni videti razloga, da bi morala dopolnitev pogodbe v postranskih točkah, kakršen je zatrjevani dogovor o načinu poplačila najemnine (s kompenzacijo z vlaganji v najete prostore), za veljavnost le tega izpolnjevati pogoje obličnosti (primerjaj 3. odstavek 67. člena ZOR).