Zapuščinsko sodišče prekine zapuščinski postopek in napoti na pravdo stranko, če so med strankama sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež.
Razlog za umik tožbe ni bil v tem, ker bi tožeča stranka ugotovila naknadno in neodvisno od razpolaganja tožene stranke, da je njen zahtevek neutemeljen, pač pa zato, ker je tožena stranka njen zahtevek v tem obsegu izpolnila. Tožbo za znesek 24.206,20 SIT je umaknila, ker je v gospodarskem sporu uspela, zato bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbe 158. člena ZPP/77 kot specifično obliko krivdnega načela povrnitve stroškov (prim. 156. člen ZPP/77) v povezavi z načelom uspeha (prim. 154. člen ZPPP/77).
zastopanje - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba
Stranka, s katero je bila pogodba sklenjena lahko zahteva povrnitev škode ali tistega, ki jo je kot pooblaščenec brez pooblastila sklenil, če ob sklenitvi pogodbe ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da ta ni imel pooblastila.
Tožeča stranka (zdravstveni dom) ni dokazala, da je s toženo stranko (gospodarska družba) sklenila pogodbo, da bo za njene delavce opravljala določene storitve. Tudi če so delavci tožene stranke hodili v zobno ambulanto tožeče stranke, s tem ni izkazano, da bi tožena stranka tožeči ponudila ali naročila, naj zanje opravi storitve. S tem, ko so bile storitve opravljene, tožena stranka na račun tožeče stranke tudi ni pridobila nobene premoženjske koristi.
Če sta toženca ravnala pošteno ob nakupu in vpisu lastninske pravice nepremičnine v zemljiško knjigo - se zanesla na podatke v zemljiški knjigi, ne trpita škodljivih posledic, čeprav je tožnik prej pridobil na nepremičnini lastninsko pravico s priposestvovanjem, a lastninske pravice na tej podlagi ni vpisal v zemljiško knjigo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Ne držijo dolžnikove ugovorne navedbe, da naj predlog za izvršbo ne bi vseboval naložitvenega dela v smislu 1. odst. 41. čl. ZIZ. Vse ostale ugovorne navedbe se navezujejo na zgoraj opisane dejansko in pravno napačne trditve, zato so neutemeljene tudi te.
Postopek na prvi stopnji se konča, ko sodišče meritorno odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka s sodbo in ne šele, ko odločba postane pravnomočna, kot zmotno meni sodišče prve stopnje. Ker je sodišče prve stopnje sodbo izdalo dne 14.9.1998, kar je pred uveljavitvijo novega ZPP dne 14.7.1999, je glede dovoljenosti revizije treba uporabiti določila ZPP iz leta 1977, kot v pritožbi utemeljeno navaja tožeča stranka.
ZIP člen 212, 212. ZPP člen 313, 313/3, 313, 313/3.
sodni penali
Sodni penali pričnejo teči, če dolžnik ne izpolni v dodatnem roku naložene mu obveznosti in tečejo vse dokler obveznosti ne izpolni ali upnik vloži predlog za izvršbo. Rok za izpolnitev obveznosti pa prične teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Če je vloženo pravno sredstvo, rok za izpolnitev sploh ni pričel teči in se njegov tek prične z vročitvijo odločbe o pravnem sredstvu dolžniku.
Izvršilno sodišče v izvršilnem postopku odloča o upnikovem predlogu za izvršbo. Na predlog je sodišče vezano. Glede pritožbenih trditev, da upnik zahteva plačilo plače nadzornega varnostnika, regresa in izplačilo deleža podjetja, je treba pojasniti, da iz predloga za izvršbo takšen zahtevek ne izhaja, zato sodišče prve stopnje o njem ni moglo odločati.
ZOR člen 200, 200/1, 200, 200/1. URS člen 34, 35, 39, 39/2, 34, 35, 39, 39/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo
Pravica do zasebnosti je pravica do skritosti osebnega življenja. Skrito naj bo vse, kar spada v osebno in družinsko življenje in kar posameznik ne želi, da se odkrije ali ima interes na tem, da se ne odkrije (podrobneje v Finžgar, Osebnostne pravice , str. 122). Informacija, ki jo je objavila toženka je nedvomno takšna, da je tožnica imela interes, da se ne odkrije. Zato je za odločitev o tem zahtevku ugotavljanje, ali je informacija v članku resnična ali ne, nepomembno.
V skladu z določbo 131. člena ZD zapuščinsko sodišče postavi začasnega skrbnika zapuščine, kadar je to potrebno. Po določbi 2. odstavka 192. člena ZD pa sodišče preden postavi začasnega skrbnika, če je to mogoče, glede osebe skrbnika, zasliši tiste, ki so upravičeni dedovati. Umestitev določbe 192. člena ZD v poglavje o pripravljalnih opravilih v zapuščinskem postopku kaže na to, da je mogoče skrbnika zapuščine postaviti celo izven naroka. Omenjena določba tudi ne predvideva obveznega zaslišanja tistih, ki so upravičeni dedovati. Določa le, da se jih zasliši, če je to mogoče. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje res postavilo začasnega skrbnika zapuščine, ne da bi pred tem zaslišalo pritožnico oz. njenega začasnega skrbnika. Slednje pa na pravilnost izpodbijanega sklepa ni vplivalo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - naslov dolžnika
Dolžnik v ugovoru ne pojasni, zakaj naj zaradi izdaje računa z napačnim naslovom ne bi bil dolžan plačati, niti izrecno ne izpodbija obstoja, višine ali zapadlosti upnikove terjatve, izkazane z verodostojno listino, zato je njegov ugovor glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ neobrazložen in neutemeljen.
Sodišče dovoli, vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega razloga. Navedeno pomeni, da mora predlagatelj izkazati razlog za zamudo, sodišče pa mora oceniti, ali je ta razlog upravičen.
Če sodišče izvršbo ustavi zunaj naroka, lahko zahteva izvršitelj povrnitev že nastalih stroškov v 15 dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka. Istočasno odločanje o ustavitvi izvršbe in o vrnitvi celotnega predujma bi zaradi opustitve uporabe določbe 7. odst. 163. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa, zato predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 1. odst. 339. čl. ZPP.
Iz predložene kupne pogodbe je razvidno, da je upnica kupila poslovne prostore v petem nadstropju poslovne stavbe. S tem je izkazala za verjetno terjatev za pridobitev lastninske pravice na navedenih prostorih. Medtem pa je predlagala izdajo začasne odredbe s prepovedjo obremenitve in odsvojitve zemljišča, na katerem stoji stavba, v kateri je kupila poslovne prostore. Upničina terjatev ne meri na nepremičnino, glede katere je predlagala prepoved, kot celoto ne na njen idealni del, temveč na določene poslovne prostore v njej - predmet pogodbe so ti kot del stavbe (etažna lastnina) in ne stavba kot celota ali delež na njej.
ZPP člen 155, 155/1, 156, 156/1, 155, 155/1, 156, 156/1.
separatni stroški
Pripravljalne vloge se vlagajo zato, da se v njih navedejo dejstva ali dokazi, ki jih imajo stranke namen zatrjevati oziroma predlagati na glavni obravnavi. Z vlaganjem pripravljalnih vlog na glavni obravnavi se ta namen očitno ne more doseči. Take vloge so zato, vsaj praviloma, nepotrebne. Sankcijo za tako ravnanje strank določa ZPP v določbi 1. odst. 155. člena.
Naložitev plačila stroškov kazenskega postopka zasebnemu tožilcu, če se kazenski postopek na 1. stopnji ustavi, je zakonska posledica ustavitve in je zato pritožbeno ni mogoče izpodbiti. Zmota zasebnega tožilca, da ob umiku zasebne tožbe zato posledico ni vedel, ker ga pooblaščenec - odvetnik ni opozoril, v pritožbenem postopku ne more biti upoštevna, ker odnos stranka - odvetnik ni stvar sodne presoje v tem postopku. Zasebnega tožilca iz socialnih razlogov ni mogoče oprostiti plačila stroškov kazenskega postopka, ker je mogoča oprostitev samo obdolženca.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9, 9.
stroški izvršilnega postopka - CENA - vrednost
Za odmero cene izvršiteljske storitve po vrednosti predmeta se uporabi vrednost terjatve, to je celotnega zneska (glavnica, obresti, stroški), za izterjavo katerega je (še) potrebno opraviti posamezno izvršilno dejanje.