Če sta toženca ravnala pošteno ob nakupu in vpisu lastninske pravice nepremičnine v zemljiško knjigo - se zanesla na podatke v zemljiški knjigi, ne trpita škodljivih posledic, čeprav je tožnik prej pridobil na nepremičnini lastninsko pravico s priposestvovanjem, a lastninske pravice na tej podlagi ni vpisal v zemljiško knjigo.
zastopanje - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba
Stranka, s katero je bila pogodba sklenjena lahko zahteva povrnitev škode ali tistega, ki jo je kot pooblaščenec brez pooblastila sklenil, če ob sklenitvi pogodbe ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da ta ni imel pooblastila.
ZPP (1977) člen 421, 421-2, 421-3, 421-9, 421, 421-2, 421-3, 421-9. ZIP člen 55a, 55a/6, 55a, 55a/6.
obnova postopka
Če dolžnik v predlogu za obnovo postopka uveljavlja več razlogov za obnovo postopka, mora sodišče prve stopnje v sklepu s katerim predlog zavrže (ali zavrne) obravnavati vse uveljavljane razloge in do njih zavzeti stališče.
stečajni postopek - prijava terjatve - napotitev na pravdo - sklep o napotitvi na pravdo - pravni interes
Napotitveni sklep pravni interes predpostavlja, zato pravdno sodišče stranki, ki je bila napotena na pravdo, pravnega interesa zaradi pomanjkanja ne more odreči. To velja tudi v primeru, če je napotitveni sklep nepravilen.
Sodišče dovoli, vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega razloga. Navedeno pomeni, da mora predlagatelj izkazati razlog za zamudo, sodišče pa mora oceniti, ali je ta razlog upravičen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - naslov dolžnika
Dolžnik v ugovoru ne pojasni, zakaj naj zaradi izdaje računa z napačnim naslovom ne bi bil dolžan plačati, niti izrecno ne izpodbija obstoja, višine ali zapadlosti upnikove terjatve, izkazane z verodostojno listino, zato je njegov ugovor glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ neobrazložen in neutemeljen.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru navaja razloge, ki se tičejo poslovnega razmerja, iz katerega izvira terjatev. Tovrstne ugovore bi moral uveljavljati oz. jih je že uveljavljal v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov, v izvršilnem postopku pa z njimi ne more (več) uspeti, temveč bi lahko uveljavljal le razloge, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ.
Odvetnik je fizična oseba, ki opravlja intelektualne storitve kot svoboden poklic in zanj ne veljajo predpisi kot za gospodarske subjekte. Ker ne gre za gospodarski spor oziroma izvršbo je sodišče pravilno odmerilo upnikove izvršilne stroške.
Tožeča stranka (zdravstveni dom) ni dokazala, da je s toženo stranko (gospodarska družba) sklenila pogodbo, da bo za njene delavce opravljala določene storitve. Tudi če so delavci tožene stranke hodili v zobno ambulanto tožeče stranke, s tem ni izkazano, da bi tožena stranka tožeči ponudila ali naročila, naj zanje opravi storitve. S tem, ko so bile storitve opravljene, tožena stranka na račun tožeče stranke tudi ni pridobila nobene premoženjske koristi.
ZIZ člen 290, 290/1, 290/2, 292, 290, 290/1, 290/2, 292. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 104, 104.
izvršitelj - stroški izvršilnega postopka - predujem za izvršilne stroške - vpis v register
Odločitev sodišča prve stopnje o vračilu celotnega predujma za izvršiteljeve stroške upniku je preuranjena, saj bi moralo sodišče prve stopnje pred tem na primeren način ugotoviti, ali so v postopku nastali še kakšni stroški oz. je ostal kak del zahtevka, o katerem še ni bilo odločeno.
ZPPSL člen 144, 144/1, 144/3. ZMZPP člen 104, 104/1, 108, 108/6. ZIZ člen 13.
stečajni postopek - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - obstoj izvršilnega naslova
Stečajni senat po določbi 144. člena ZPPSL odločanje, o tem koga bo napotilo, da začne postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve, omeji le na ugotavljanje okoliščine, ali je upnik, katerega terjatev je bila prerekana, zanjo že dosegel izvršilni naslov, ali pa ne.
Da bi odpoved pooblastila v zunanjem razmerju do sodišča učinkovala, mora biti sodišče z odpovedjo seznanjeno (prim. drugi odst. 99. čl. ZPP). V razmerju do sodišča je bila torej tožeča stranka ves čas prvostopnega postopka zastopana po odvetniku kot strokovno usposobljenem in prava veščem pooblaščencu. Neutemeljeno je zato sklicevanje pritožnika na 10. čl. ZPP (tožeča stranka ima očitno v mislih 11. čl. ZPP), po katerem mora sodišče stranko, ki iz nevednosti ne uporablja pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. O nevednosti stranke pa sodišče lahko sklepa le v primeru, če stranka nima pooblaščenca (odvetnika), iz njenih ravnanj v postopku pa je sklepati, da svojih procesnih upravičenj po ZPP ne pozna in jih zato ne bo uveljavljala. Kaj takega pa glede na to, da je tožeča stranka imela pooblaščenca odvetnika in kljub dejstvu, da se je želela razpisanega naroka (sicer sama tudi v redu povabljena na narok) udeležiti tožeča stranka sama, pa je na narok zamudila, ni mogoče zaključiti. Iz povedanega izhaja, da prvostopno sodišče ni zagrešilo uveljavljane bistvene postopkovne kršitve iz prvega odst. 354. čl. ZPP, ker naj bi ne ravnalo skladno z 11. čl. ZPP in tožeče stranke poučilo, da ima možnost predlagati vrnitev v prejšnje stanje, saj za tako ravnanje sodišča ni bilo utemeljenih razlogov.
Po našem procesnem pravu se namreč šteje, da pasivnost toženca v postopku pred sodiščem prve stopnje, s katero je po 318. čl. ZPP izenačena zamuda roka za odgovor na tožbo, pomeni, da priznava dejanske navedbe tožbenega zahtevka. Te so prav zato tudi dejanska podlaga zamudne sodbe.
Ne gre za pripoznavo dolga, ki pretrga zastaranje, kadar tožena stranka kot zavarovalnica ponudi tožniku v poravnavo celotne škode znesek 126.000,00 SIT, ki ga tožeči stranki tudi nakaže, pri tem ko istočasno izrecno izjavi, da vztraja pri ponudbi odškodnine v znesku 126.000,00 SIT. To namreč pomeni, da pripoznava dolg le do te višine, ne pa tudi v višjem znesku, kot jo zahteva tožnik.
Ker je prišlo pri objavljenem besedilu do očitne pisne napake, toženi stranki protipravnosti ni mogoče očitati, zato ni pogojev za odškodninski delikt.
Sodišča o svojih procesnih dejanjih pravdne stranke obveščajo z vabili na narok in odločbami, ki zadevajo potek postopka, v kolikor je zoper te odločbe predvidena posebna pritožba. Z vabili na narok je sodišče torej tožečo stranko obveščalo o svojih procesnih dejanjih - razpisih narokov in s tem tudi o dejstvu, da niso izpolnjeni pogoji za presumpcijo umika tožbe. Z vročitvijo vlog tožeče stranke pa sodišče toženo stranko obvešča tudi o procesnih dejanjih te stranke.
Če sodišče izvršbo ustavi zunaj naroka, lahko zahteva izvršitelj povrnitev že nastalih stroškov v 15 dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka. Istočasno odločanje o ustavitvi izvršbe in o vrnitvi celotnega predujma bi zaradi opustitve uporabe določbe 7. odst. 163. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa, zato predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 1. odst. 339. čl. ZPP.