ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
V postopku sodišče ni dovolilo izvršbe na konkretne premične stvari, zato splošno ugovarjanje na vse premičnine, ki se nahajajo na v sklepu o izvršbi navedenih naslovih, ni upošteven ugovorni razlog. Če dolžnik nima premičnin, izvršba z novim izvršilnim sredstvom pač ne bo uspešna. Za samo dovolitev izvršbe na premičnine pa taka navedba ne pomeni ovire. Dolžnik namreč le zatrjuje, da premičnin nima, ne pa, da bi bile le-te v konkretnem primeru iz izvršbe izvzete, kar bi sicer lahko predstavljalo ugovorni razlog iz 7. točke 1. odst. 55. člena ZIZ. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
ZOR člen 200, 200/1, 200, 200/1. URS člen 34, 35, 39, 39/2, 34, 35, 39, 39/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo
Pravica do zasebnosti je pravica do skritosti osebnega življenja. Skrito naj bo vse, kar spada v osebno in družinsko življenje in kar posameznik ne želi, da se odkrije ali ima interes na tem, da se ne odkrije (podrobneje v Finžgar, Osebnostne pravice , str. 122). Informacija, ki jo je objavila toženka je nedvomno takšna, da je tožnica imela interes, da se ne odkrije. Zato je za odločitev o tem zahtevku ugotavljanje, ali je informacija v članku resnična ali ne, nepomembno.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - naslov dolžnika
Dolžnik v ugovoru ne pojasni, zakaj naj zaradi izdaje računa z napačnim naslovom ne bi bil dolžan plačati, niti izrecno ne izpodbija obstoja, višine ali zapadlosti upnikove terjatve, izkazane z verodostojno listino, zato je njegov ugovor glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ neobrazložen in neutemeljen.
Če sta toženca ravnala pošteno ob nakupu in vpisu lastninske pravice nepremičnine v zemljiško knjigo - se zanesla na podatke v zemljiški knjigi, ne trpita škodljivih posledic, čeprav je tožnik prej pridobil na nepremičnini lastninsko pravico s priposestvovanjem, a lastninske pravice na tej podlagi ni vpisal v zemljiško knjigo.
Četudi je pogodba sicer sklenjena za določen čas, vendar jo stranki izpolnjujeta tudi po poteku v pogodbi določenega časa, se šteje, da je molče podaljšana za nedoločen čas.
Zapuščinsko sodišče prekine zapuščinski postopek in napoti na pravdo stranko, če so med strankama sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru navaja razloge, ki se tičejo poslovnega razmerja, iz katerega izvira terjatev. Tovrstne ugovore bi moral uveljavljati oz. jih je že uveljavljal v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov, v izvršilnem postopku pa z njimi ne more (več) uspeti, temveč bi lahko uveljavljal le razloge, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ.
ZIZ člen 290, 290/1, 290/2, 292, 290, 290/1, 290/2, 292. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 104, 104.
izvršitelj - stroški izvršilnega postopka - predujem za izvršilne stroške - vpis v register
Odločitev sodišča prve stopnje o vračilu celotnega predujma za izvršiteljeve stroške upniku je preuranjena, saj bi moralo sodišče prve stopnje pred tem na primeren način ugotoviti, ali so v postopku nastali še kakšni stroški oz. je ostal kak del zahtevka, o katerem še ni bilo odločeno.
Sodišče dovoli, vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega razloga. Navedeno pomeni, da mora predlagatelj izkazati razlog za zamudo, sodišče pa mora oceniti, ali je ta razlog upravičen.
Pred sodiščem prve stopnje tožeča stranka ni zatrjevala niti da hladilni stroj ni bil potreben niti da ga ni prejela, prav tako pa tudi ni nasprotovala navedbam tožene stranke, da je bilo najprej izvršeno plačilo in šele nato je bil stroj izdelan ter dostavljen. Zato je prvostopno sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na to odločilno pravno dejstvo. Za znesek 480.000,00 SIT, ki ga je tožeča stranka naročila plačati toženi stranki preko svojega dolžnika D. d.d., je od tožene stranke kak mesec po plačilu prejela hladilno napravo. Stečajna masa, ki je bila tako zmanjšana za 480.000,00 SIT, je bila povečana za hladilno napravo, ki je bila vredna prav toliko. Objektivni element izpodbojnosti tako ni podan.
Postopek na prvi stopnji se konča, ko sodišče meritorno odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka s sodbo in ne šele, ko odločba postane pravnomočna, kot zmotno meni sodišče prve stopnje. Ker je sodišče prve stopnje sodbo izdalo dne 14.9.1998, kar je pred uveljavitvijo novega ZPP dne 14.7.1999, je glede dovoljenosti revizije treba uporabiti določila ZPP iz leta 1977, kot v pritožbi utemeljeno navaja tožeča stranka.
ZIP člen 212, 212. ZPP člen 313, 313/3, 313, 313/3.
sodni penali
Sodni penali pričnejo teči, če dolžnik ne izpolni v dodatnem roku naložene mu obveznosti in tečejo vse dokler obveznosti ne izpolni ali upnik vloži predlog za izvršbo. Rok za izpolnitev obveznosti pa prične teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Če je vloženo pravno sredstvo, rok za izpolnitev sploh ni pričel teči in se njegov tek prične z vročitvijo odločbe o pravnem sredstvu dolžniku.
Prepoved bodočih posegov po tožbi zaradi prepovedi vznemirjanja lastnika je lahko neutemeljena tudi zoper napeljevalca nedovoljenih posegov oziroma zoper tistega, v čigar korist so bili opravljeni.
Ne gre za pripoznavo dolga, ki pretrga zastaranje, kadar tožena stranka kot zavarovalnica ponudi tožniku v poravnavo celotne škode znesek 126.000,00 SIT, ki ga tožeči stranki tudi nakaže, pri tem ko istočasno izrecno izjavi, da vztraja pri ponudbi odškodnine v znesku 126.000,00 SIT. To namreč pomeni, da pripoznava dolg le do te višine, ne pa tudi v višjem znesku, kot jo zahteva tožnik.
Za presojanje razmerja med upravljalcem poslovne stavbe in lastnikom posameznega poslovnega prostora pride v poštev analogna uporaba določb Stanovanjskega zakona.
Da bi odpoved pooblastila v zunanjem razmerju do sodišča učinkovala, mora biti sodišče z odpovedjo seznanjeno (prim. drugi odst. 99. čl. ZPP). V razmerju do sodišča je bila torej tožeča stranka ves čas prvostopnega postopka zastopana po odvetniku kot strokovno usposobljenem in prava veščem pooblaščencu. Neutemeljeno je zato sklicevanje pritožnika na 10. čl. ZPP (tožeča stranka ima očitno v mislih 11. čl. ZPP), po katerem mora sodišče stranko, ki iz nevednosti ne uporablja pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. O nevednosti stranke pa sodišče lahko sklepa le v primeru, če stranka nima pooblaščenca (odvetnika), iz njenih ravnanj v postopku pa je sklepati, da svojih procesnih upravičenj po ZPP ne pozna in jih zato ne bo uveljavljala. Kaj takega pa glede na to, da je tožeča stranka imela pooblaščenca odvetnika in kljub dejstvu, da se je želela razpisanega naroka (sicer sama tudi v redu povabljena na narok) udeležiti tožeča stranka sama, pa je na narok zamudila, ni mogoče zaključiti. Iz povedanega izhaja, da prvostopno sodišče ni zagrešilo uveljavljane bistvene postopkovne kršitve iz prvega odst. 354. čl. ZPP, ker naj bi ne ravnalo skladno z 11. čl. ZPP in tožeče stranke poučilo, da ima možnost predlagati vrnitev v prejšnje stanje, saj za tako ravnanje sodišča ni bilo utemeljenih razlogov.
Iz spisovnega gradiva izhaja, da s prošnjo za preložitev razpisane glavne obravnave, ki jo je v pritožbenem postopku priložila tožeča stranka (v prilogi A2), sodišče ni bilo seznanjeno. Navedene vloge namreč do konca postopka na prvi stopnji v spisu ni. ZPP v prvem odstavku 116. člena določa, da sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to upravičeni razlogi. 294. člen ZPP pa določa, da se predsednik senata prepriča, ali so bile stranke v redu povabljene in ali so morda opravičile izostanek. Za preložitev naroka morata biti torej izpolnjena oba pogoja: opravičilo samo, s katerim mora sodišče razpolagati pred narokom in opravičljiv razlog za izostanek. Da bi sodišče navedeno prošnjo prejelo še pred narokom, pa ne izhaja niti iz priložene listine (v prilogi A2), niti iz nje ni razvidno, da je bila sodišču sploh poslana. Šele po prejemu prošnje za preložitev, bi sodišče lahko tudi presojalo, ali je podan opravičljiv razlog za preložitev naroka.