Odvetnik je fizična oseba, ki opravlja intelektualne storitve kot svoboden poklic in zanj ne veljajo predpisi kot za gospodarske subjekte. Ker ne gre za gospodarski spor oziroma izvršbo je sodišče pravilno odmerilo upnikove izvršilne stroške.
Tožeča stranka (zdravstveni dom) ni dokazala, da je s toženo stranko (gospodarska družba) sklenila pogodbo, da bo za njene delavce opravljala določene storitve. Tudi če so delavci tožene stranke hodili v zobno ambulanto tožeče stranke, s tem ni izkazano, da bi tožena stranka tožeči ponudila ali naročila, naj zanje opravi storitve. S tem, ko so bile storitve opravljene, tožena stranka na račun tožeče stranke tudi ni pridobila nobene premoženjske koristi.
Pred sodiščem prve stopnje tožeča stranka ni zatrjevala niti da hladilni stroj ni bil potreben niti da ga ni prejela, prav tako pa tudi ni nasprotovala navedbam tožene stranke, da je bilo najprej izvršeno plačilo in šele nato je bil stroj izdelan ter dostavljen. Zato je prvostopno sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na to odločilno pravno dejstvo. Za znesek 480.000,00 SIT, ki ga je tožeča stranka naročila plačati toženi stranki preko svojega dolžnika D. d.d., je od tožene stranke kak mesec po plačilu prejela hladilno napravo. Stečajna masa, ki je bila tako zmanjšana za 480.000,00 SIT, je bila povečana za hladilno napravo, ki je bila vredna prav toliko. Objektivni element izpodbojnosti tako ni podan.
Razlog za umik tožbe ni bil v tem, ker bi tožeča stranka ugotovila naknadno in neodvisno od razpolaganja tožene stranke, da je njen zahtevek neutemeljen, pač pa zato, ker je tožena stranka njen zahtevek v tem obsegu izpolnila. Tožbo za znesek 24.206,20 SIT je umaknila, ker je v gospodarskem sporu uspela, zato bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbe 158. člena ZPP/77 kot specifično obliko krivdnega načela povrnitve stroškov (prim. 156. člen ZPP/77) v povezavi z načelom uspeha (prim. 154. člen ZPPP/77).
Izvršilno sodišče v izvršilnem postopku odloča o upnikovem predlogu za izvršbo. Na predlog je sodišče vezano. Glede pritožbenih trditev, da upnik zahteva plačilo plače nadzornega varnostnika, regresa in izplačilo deleža podjetja, je treba pojasniti, da iz predloga za izvršbo takšen zahtevek ne izhaja, zato sodišče prve stopnje o njem ni moglo odločati.
Če sta toženca ravnala pošteno ob nakupu in vpisu lastninske pravice nepremičnine v zemljiško knjigo - se zanesla na podatke v zemljiški knjigi, ne trpita škodljivih posledic, čeprav je tožnik prej pridobil na nepremičnini lastninsko pravico s priposestvovanjem, a lastninske pravice na tej podlagi ni vpisal v zemljiško knjigo.
ZIP člen 212, 212. ZPP člen 313, 313/3, 313, 313/3.
sodni penali
Sodni penali pričnejo teči, če dolžnik ne izpolni v dodatnem roku naložene mu obveznosti in tečejo vse dokler obveznosti ne izpolni ali upnik vloži predlog za izvršbo. Rok za izpolnitev obveznosti pa prične teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Če je vloženo pravno sredstvo, rok za izpolnitev sploh ni pričel teči in se njegov tek prične z vročitvijo odločbe o pravnem sredstvu dolžniku.
zastopanje - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba
Stranka, s katero je bila pogodba sklenjena lahko zahteva povrnitev škode ali tistega, ki jo je kot pooblaščenec brez pooblastila sklenil, če ob sklenitvi pogodbe ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da ta ni imel pooblastila.
Četudi je pogodba sicer sklenjena za določen čas, vendar jo stranki izpolnjujeta tudi po poteku v pogodbi določenega časa, se šteje, da je molče podaljšana za nedoločen čas.
Zapuščinsko sodišče prekine zapuščinski postopek in napoti na pravdo stranko, če so med strankama sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Ne držijo dolžnikove ugovorne navedbe, da naj predlog za izvršbo ne bi vseboval naložitvenega dela v smislu 1. odst. 41. čl. ZIZ. Vse ostale ugovorne navedbe se navezujejo na zgoraj opisane dejansko in pravno napačne trditve, zato so neutemeljene tudi te.
Postopek na prvi stopnji se konča, ko sodišče meritorno odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka s sodbo in ne šele, ko odločba postane pravnomočna, kot zmotno meni sodišče prve stopnje. Ker je sodišče prve stopnje sodbo izdalo dne 14.9.1998, kar je pred uveljavitvijo novega ZPP dne 14.7.1999, je glede dovoljenosti revizije treba uporabiti določila ZPP iz leta 1977, kot v pritožbi utemeljeno navaja tožeča stranka.
ZPPSL člen 144, 144/1, 144/3. ZMZPP člen 104, 104/1, 108, 108/6. ZIZ člen 13.
stečajni postopek - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - obstoj izvršilnega naslova
Stečajni senat po določbi 144. člena ZPPSL odločanje, o tem koga bo napotilo, da začne postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve, omeji le na ugotavljanje okoliščine, ali je upnik, katerega terjatev je bila prerekana, zanjo že dosegel izvršilni naslov, ali pa ne.
Po našem procesnem pravu se namreč šteje, da pasivnost toženca v postopku pred sodiščem prve stopnje, s katero je po 318. čl. ZPP izenačena zamuda roka za odgovor na tožbo, pomeni, da priznava dejanske navedbe tožbenega zahtevka. Te so prav zato tudi dejanska podlaga zamudne sodbe.
ZD člen 191, 191/1, 192, 192/1, 191, 191/1, 192, 192/1.
skrbnik zapuščine
Začasni skrbnik mora skrbeti za zapuščino, da se ohrani za dediče, z njo upravljati v enakem obsegu kot dedič in razpolagati z zapuščinskimi pravicami in stvarmi v obsegu redne uprave in ohranitve zapuščine.
Pritožnica izpodbija sklenjeni dedni dogovor o delitvi dediščine iz razloga prevare, povzročene s strani dediča Matevža M.. Za odgovor na vprašanje, ki ga smiselno zastavlja pritožba, torej ali je dopustno v zapuščinskem postopku dedni dogovor izpodbijati zaradi napake volje pri njegovi sklenitvi, je potrebno opredeliti pravno naravo dednega dogovora. Le ta je zaradi aktivne vloge sodišča pri njegovem sklepanju in njegovih dejanskih učinkov, tako po prepričanju dela teoretikov kot sodne prakse, sodna poravnava. Zato je po čl. 392 ZPP predvidena tožba na razveljavitev sodne poravnave edino pravno sredstvo za izpodbijanje tudi obravnavanega dednega dogovora, zaradi napak volje, kot so zmota, prisila in v obravnavanem primeru zatrjevana prevara. S tem pa je podan tudi odgovor na vprašanje, da dednega dogovora v zapuščinskem postopku ni mogoče izpodbijati.
Če v obtožnem predlogu ni navedena krivdna oblika za malomarnostni delikt in če niso navedeni konkretni očitki, kaj je obdolženec storil ali opustil, tak opis dejanskega stanja ne pomeni kaznivega dejanja. Zato je pravilna izdaja oprostilne sodbe po 1. tč. 358. čl. ZKP.
ZKP člen 422, 422/3, 423, 423/4, 422, 422/3, 423, 423/4.
predlog za odlog izvršbe - zahteva za varstvo zakonitosti
Odložitev izvršitve pravnomočne sodbe zaradi vložene zahteve za varstvo zakonitosti je fakultativna in prepuščena sodišču 1. stopnje ne glede na predlog obsojenega. Poseben sklep se izda samo v primeru pozitivne odločitve. Zato izdaja sklepa, s katerim se predlog zavrne, sploh ni potrebna. Enako pooblastilo ima tudi Vrhovno sodišče, ko prejme zahtevo s spisi v odločanje.