Tožeča stranka je s spornim dogovorom sprejela tudi izpolnitev prvotne (znižaneĐ) denarne obveznosti tožene stranke v blagu, pri čemer delne izpolnitve (v vrednosti 1.580.052,00 SIT) ni odkolnila, da bi lahko uveljavljala razveljavitveni zahtevek in s tem oživitev prvotne terjatve. Po določbi prvega odstavka 74. člena ZOR je pogodba sklenjena pod pogojem, če sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od negotovega dejstva. Zapis o "umiku tožbe po prejemu blaga" pa vsebinsko ne ustreza pravnemu institutu pogoja v smislu tu citiranega zakonskega pravila. Tožnica, ki delne izpolnitve nedenarne obveznosti po dogovoru s strani tožene stranke ni odklonila, se na odstopno upravičenje ne more sklicevati, zlasti ne v konkretnem primeru, ko tožene stranke ni pozvala, da pogodbo izpolni.
Stranka sicer lahko pooblastilo ob vsakem času prekliče, vendar mora preklic pooblastila naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pismeno ali ustno na zapisnik. V primeru da stranka sodišča ne seznani s preklicom pooblastila starega odvetnika in s pooblastilom novega, veljajo sodna pisanja, vročena staremu odvetniku, za veljavno vročena.
ZPP (1977) člen 358, 358/3, 380, 380-1, 358, 358/3, 380, 380-1. ZD člen 163, 163.
obseg zapuščine - pravni interes za pritožbo
Proti sklepu o dedovanju se pritožujeta oba dediča, ki jima je prvostopno sodišče v sklepu o dedovanju prisodilo vso zapuščino po pokojnih zapustnikih. Zatrjujeta, da v sklepu o dedovanju zajeta nepremičnina pod vl. št. 238 k.o. K... ne spada v zapuščino. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnika ne izkazujeta pravnega interesa za pritožbo. Izpodbijani sklep je izdan pritožnikoma v korist, njuna pritožba pa se glasi v njuno škodo. Za pritožbo v lastno škodo že načelno ne moreta imeti pravnega interesa, konkretno pa tudi ne, saj zatrjujeta domnevno pravico tretje osebe. Nenazadnje bosta pač z nepremičnino, pridobljeno z dedovanjem, prosto razpolagala.