ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik ugovarja višini izterjevanega zneska. Trdi, da je glede na opravljeno delo izterjevani znesek previsok. Na kakšni osnovi je upnik obračunal ceno za opravljeno delo in rezervne dele bo moral obrazložiti in dokazati upnik, saj dolžnik po naravi stvari dokazov v tej smeri ne more predložiti. Ugovor dolžnika je zato moč šteti za obrazložen.
Delodajalec za škodo, ki jo povzroči njegov delavec, odgovarja s poostreno krivdno odgovornostjo: ekskulpira se lahko le, če dokaže, da je delavec (objektivno) ravnal tako, kot je bilo treba.
Tožeča stranka se je pozivu sodišča, naj tožbo v 8 dneh popravi tako, da sporoči naziv in sedež tožene stranke skladno z vpisom v sodni register (sklep, s katerim jo je sodišče pozvalo k popravi tožbe, je po ugotovitvah prvostopnega sodišča tožeča straka prejela dne 29.10.1998), odzvala 5.11.1998. Sodišču je poslala točen naslov in naziv tožene stranke: "W. W. d.o.o." (vloga v spisu na list. št. 21). Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je tako označena pravna oseba vpisana v sodni register in torej ne gre za neobstoječo pravno osebo. Prvostopno sodišče zato v spisovnem gradivu ni imelo podlage za izpodbijano odločitev.
oprostitev plačila stroškov postopka - predujem za izvršilne stroške
Z institutom oprostitve plačila pravdnih stroškov je zagotovljena ustavna pravica enakega dostopa do pravnega varstva, določena v 22. členu Ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS/I, št. 33/91). Stroški postopka, določeni v drugem odst. 168. čl. ZPP, so torej lahko le primeroma našteti (prim. tudi člen 171 ZPP). Ker pa je v skladu s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98, ZIZ) predpisana le smiselna uporaba ZPP, je potrebno upoštevati namen tega pravnega instituta. Smisel instituta oprostitve plačila pravdnih stroškov je oprostitev plačila stranke vseh stroškov postopka, ki nastanejo zaradi same uvedbe postopka. Ker spadajo med stroške izvršilnega postopka tudi stroški izvršitelja, je treba torej tudi v primeru, da stranka v izvršilnem postopku predlaga oprostitev plačila predujma za stroške izvršitelja, le-teh stranko oprostiti, v kolikor je podan pogoj, ki ga določa prvi odst. 168. čl. ZPP.
sklep - zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - izvršilni naslov - davek - zemljiškoknjižna listina
Neuspešna prisilna izterjava zoper dolžnika v davčnem postopku ne vpliva na obstoj dolgovnega seznama zaostalih davčnih obveznosti dolžnika, na podlagi katerega upnik predlaga zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, predlogu pa priloži zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega izhaja dolžnikova lastnina.
Sodišče odloča v pravdnem postopku v mejah postavljenih zahtevkov, če je bil prvotni tožbeni zahtevek med postopkom spremenjen in se je postopek nadaljeval z obravnavo spremenjenega tožbenega zahtevka, sodišče pa je z odločbo odločilo o prvotnem tožbenem zahtevku, ni odločalo v okviru postavljenega tožbenega zahtevka in je bistveno kršilo pravila postopka.
Ker je glede na določbo 2. odst. 399. čl. ZKP pritožba zoper odločitev izvenobravnavnega senata, opredeljenega v 6. odst. 25. čl. ZKP, dovoljena samo izjemoma in sicer tedaj, kadar tako določa zakon, sodišče druge stopnje ni presojalo pritožbenih navedb pooblaščenca oškodovanca kot tožilca, ki se je pritožil zoper sklep izvenobravnavnega senata, s katerim je ta zavrnil njegov predlog za dopolnitev preiskave, saj zakon takšne pritožbe ne dopušča. Njega pritožbo je zato zavrglo kot nedovoljeno.
V skladu z točko f pojasnila k tar. št. 2 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) mora upnik ob vložitvi predloga za izvršbo poleg takse za predlog v višini 800 točk, kar ob vrednosti točke 15,00 SIT znaša 12.000,00 SIT, plačati še takso za sklep o izvršbi, ki znaša še dodatnih 12.000,00 SIT. Upnik je tako pravilno obračunal in tudi plačal sodno takso za predlog in sklep o izvršbi v znesku 24.000,00 SIT.
Ker gre za stroške, ki so bili potrebni za izvršbo (5. odst.
38. člena ZIZ), mu je potrebno priznati stroške plačila sodnih taks v priglašeni višini 24.000,00 SIT.
Institut prenehanja obveznosti zaradi nemožnosti izpolnitve je mogoče uporabiti le v primeru, ko je uničena ali poškodovana individualno določena stvar kot predmet obveznosti.
Izvensodna poravnava, na katero se sklicuje pritožnik, naj bi bila sklenjena 25.5.1999, izpolnjena pa 24.6.1999, tj. po izdaji izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje zato ni moglo upoštevati ne sklenitve ne izpolnitve izvensodne poravnave. In ker pritožbeno sodišče preizkuša pravilnost izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje glede na stanje, kakršno je bilo ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, teh okoliščin tudi ni moč upoštevati v pritožbenem postopku.
ZOR člen 30, 30/2, 30/4, 604, 604/2, 30, 30/2, 30/4, 604, 604/2.
pogajanja - ponudba
Ker pri spornem razpisu ni šlo za razpis ponudbe, ampak za poziv na stavljanje ponudb, je lahko razpisovalec odklonil sklenitev pogodbe z avtorjem najustreznejše idejne arhitektonske rešitve. Razpisovalec se namreč s spornim razpisom ni obvezal k sklenitvi pogodbe s takšnim avtorjem, ampak se je le obvezal, da bo takšnega avtorja povabil k oddaji ponudbe za izdelavo celotne tehnične dokumentacije.
prenehanje pravne osebe - izbris pravne osebe iz registra
V primeru, da pravdna stranka med postopkom preneha, ne pride v poštev določba 81. čl. ZPP, temveč določba 3. točke 1. odst. 205. čl. ZPP, ki izrecno določa, da v takem primeru sodišče postopek prekine. Prekinjeni postopek pa se nadaljuje v skladu s 1. odst. 208. čl. ZPP (ko ga pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo oz. ko jih sodnik povabi, naj to storijo).
V primeru, če je stranko zastopala nepooblaščena oseba, teče rok 30 dni za obnovo postopka od dneva, ko je stranka za ta razlog izvedela; če pa ji je bila odločba vročena, pa od dneva vročitve odločbe oziroma od dneva pravnomočnosti odločbe (če bi začel teči ta rok, preden bi odločba postala pravnomočna).
Tožeča stranka je s spornim dogovorom sprejela tudi izpolnitev prvotne (znižaneĐ) denarne obveznosti tožene stranke v blagu, pri čemer delne izpolnitve (v vrednosti 1.580.052,00 SIT) ni odkolnila, da bi lahko uveljavljala razveljavitveni zahtevek in s tem oživitev prvotne terjatve. Po določbi prvega odstavka 74. člena ZOR je pogodba sklenjena pod pogojem, če sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od negotovega dejstva. Zapis o "umiku tožbe po prejemu blaga" pa vsebinsko ne ustreza pravnemu institutu pogoja v smislu tu citiranega zakonskega pravila. Tožnica, ki delne izpolnitve nedenarne obveznosti po dogovoru s strani tožene stranke ni odklonila, se na odstopno upravičenje ne more sklicevati, zlasti ne v konkretnem primeru, ko tožene stranke ni pozvala, da pogodbo izpolni.
zloraba položaja - neupravičena uporaba - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in obrazložilo, da je obtoženka storila nadaljevano kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 2. in 1. odst. 244. člena KZ, ko si je kot samostojna referentka X banke, v Ljubljani, pridobila premoženjsko korist v skupnem znesku preko 15,000.000,00 SIT. Niso namreč podani znaki kaznivega dejanja neupravičene uporabe, ker obtoženka ni imela nikakršnih izgledov, da bi lahko povrnila prisvojeni denar, pa tudi do sedaj ni še ničesar vrnila. Izrečena kazenska sankcija je sorazmerna teži kaznivega dejanja ter stopnji obtoženkine krivde.
Tudi določilo, da nagrada in potrebni izdatki postavljenega zagovornika bremenijo proračun.
ZOR člen 17, 148, 148/1, 262, 262/1, 17, 148, 148/1, 262, 262/1. SZ člen 22, 26, 27, 22, 26, 27.
učinki pogodbe - pogodba o upravljanju
Tožeča stranka, ki je svojo pogodbeno obveznost izpolnila, je upravičena zahtevati od tožene stranke, kot pogodbenega dolžnika izpolnitev obveznosti, ta pa jo je dolžna izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi. Prav tožena stranka se je s pogodbo zavezala plačati vse pogodbene obveznosti (3. točka pogodbe) in se tudi izrecno zavezala, da bo zagotovila sredstva za poravnavo računov dobavitelja iz svojega žiro računa (5. točka pogodbe), kar pomeni, da se je kot dolžnik in plačnik zavezala v svojem imenu in za svoj račun.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL02741
ZPP (1977) člen 83, 83/1, 354, 354/2, 354/2-13, 369, 369/1, 83, 83/1, 354, 354/2, 354/2-13, 369, 369/1. ZOR člen 148, 148/1, 148, 148/1. ZGD člen 2, 2/1, 5, 5/2, 6.
označba stranke - legitimacija
Izpodbijana sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se v razlogih sodbe navaja o vsebini listin in med samimi temi listinami. To nasprotje se nanaša na označitev subjekta, ki je vstopil v pogodbeno razmerje, iz katerega izvira dolg, katerega plačilo zahteva tožeča stranka v tem postopku. Bistvo pravne osebnosti je v tem, da določena družbena tvorba pridobi priznanje samostojnega subjekta civilnega prava. Ta subjekt je torej ločen od članov, družbenikov, pripadnikov pravne osebe. Kot pravne osebe, gospodarske družbe odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolženi vedel, da je avtomobil, ki ga je dobil in zanj prodal od druge osebe pridobljen s kaznivim dejanjem, saj mu je bilo skupaj z avtomobilom izročeno prometno dovoljenje avtomobila, ki ga je s prijateljem kupil prej. To pa je bilo totalno uničeno, na prodajanem vozilu pa so bile spremenjene identifikacijske številke in prilagojene tistim v prometnem dovoljenju.
Stranka sicer lahko pooblastilo ob vsakem času prekliče, vendar mora preklic pooblastila naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pismeno ali ustno na zapisnik. V primeru da stranka sodišča ne seznani s preklicom pooblastila starega odvetnika in s pooblastilom novega, veljajo sodna pisanja, vročena staremu odvetniku, za veljavno vročena.