DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL46044
ZD člen 132, 210, 212, 132, 210, 212. ZZK člen 44, 44/1, 44, 44/1. ZPP člen 179, 179.
zaznamba spora - zapuščinski postopek
Zapuščinski postopek ni postopek, v katerem bi sodišče odločalo o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini. Zato ni pogojev za zaznambo spora v zapuščinskem postopku.
Ker tožena stranka do poteka pritožbenega roka pritožbe ni obrazložila, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP). Pri tem je ugotovilo, da je prvostopno sodišče na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo - določbe Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, ni pa zagrešilo nobene bistvene postopkovne kršitve iz drugega odstavka 354. člena ZPP.
sklep o izvršbi - razlog za ugovor - prenehanje terjatve
Podlaga za opozicijski ugovor ugasle terjatve po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ so lahko tudi od upnika priznane trditve dolžnika, da je upnik postal polnoleten in se ne šola.
Sodišče lahko kljub začetku stečajnega postopka dovoli izvršbo za poplačilo terjatev, ki se nanašajo na stroške postopka le, če glede njih obstaja izvršilni naslov. Upnik pa je predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine in ne na podlagi izvršilnega naslova.
Pravilo o realizaciji pogodbe pogodbeni stranki preprečuje, da bi se sklicevala na neobstoj ali neveljavnost pogodbe samo zato, ker ni bila sklenjena v predpisani obliki.
sklep - zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - izvršilni naslov - davek - zemljiškoknjižna listina
Neuspešna prisilna izterjava zoper dolžnika v davčnem postopku ne vpliva na obstoj dolgovnega seznama zaostalih davčnih obveznosti dolžnika, na podlagi katerega upnik predlaga zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, predlogu pa priloži zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega izhaja dolžnikova lastnina.
Za škodo, ki jo povzročijo otroci do sedmega leta starosti, odgovarjajo starši po načelih objektivne odgovornosti. Svoje odgovornosti se lahko zato razbremenijo le iz razlogov po 177. členu ZOR.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je, upoštevaje ugotovljeno premoženjsko stanje tožene stranke v izpodbijanem sklepu, primerno, da se enkratna obveznost plačila sodne takse spremeni v možnost obročnega plačila.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 173, 174, 154, 154/1, 154/2, 173, 174.
služenje vojaškega roka - športa igra - odgovornost
Igranje rokometa, četudi v okviru športnega dne med vojaškim usposabljanjem, ne more predstavljati nevarne dejavnosti in ni podana domneva vzročnosti za tožnikovo škodo po določbi 173. čl. ZOR.
Že iz izreka sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, da je obdolženec oškodovancema lažno prikazal kakšne podatke, ki bi pomembno vplivali na vrednost prodanih delnic, pač pa naj bi jim lažno navajal številne okoliščine, ki bi lahko predstavljale elemente kaznivega dejanja goljufije in ki z vrednostjo delnic nimajo nobene zveze. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je obdolženca obtožbe za kaznivo dejanje po členu 236 oprostilo ter v razlogih sodbe tudi pravilno navedlo, da ob izostanku opisov za pridobitev protipravne premoženjske koristi kot elementa kaznivega dejanja goljufije, kaznivega dejanja samo ni moglo opredeliti po členu 217 KZ, ker bi s tem prekoračilo obtožbo.
ZOR člen 30, 30/2, 30/4, 604, 604/2, 30, 30/2, 30/4, 604, 604/2.
pogajanja - ponudba
Ker pri spornem razpisu ni šlo za razpis ponudbe, ampak za poziv na stavljanje ponudb, je lahko razpisovalec odklonil sklenitev pogodbe z avtorjem najustreznejše idejne arhitektonske rešitve. Razpisovalec se namreč s spornim razpisom ni obvezal k sklenitvi pogodbe s takšnim avtorjem, ampak se je le obvezal, da bo takšnega avtorja povabil k oddaji ponudbe za izdelavo celotne tehnične dokumentacije.
V primeru, če je stranko zastopala nepooblaščena oseba, teče rok 30 dni za obnovo postopka od dneva, ko je stranka za ta razlog izvedela; če pa ji je bila odločba vročena, pa od dneva vročitve odločbe oziroma od dneva pravnomočnosti odločbe (če bi začel teči ta rok, preden bi odločba postala pravnomočna).
zloraba položaja - neupravičena uporaba - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in obrazložilo, da je obtoženka storila nadaljevano kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 2. in 1. odst. 244. člena KZ, ko si je kot samostojna referentka X banke, v Ljubljani, pridobila premoženjsko korist v skupnem znesku preko 15,000.000,00 SIT. Niso namreč podani znaki kaznivega dejanja neupravičene uporabe, ker obtoženka ni imela nikakršnih izgledov, da bi lahko povrnila prisvojeni denar, pa tudi do sedaj ni še ničesar vrnila. Izrečena kazenska sankcija je sorazmerna teži kaznivega dejanja ter stopnji obtoženkine krivde.
Tudi določilo, da nagrada in potrebni izdatki postavljenega zagovornika bremenijo proračun.
ZOR člen 17, 148, 148/1, 262, 262/1, 17, 148, 148/1, 262, 262/1. SZ člen 22, 26, 27, 22, 26, 27.
učinki pogodbe - pogodba o upravljanju
Tožeča stranka, ki je svojo pogodbeno obveznost izpolnila, je upravičena zahtevati od tožene stranke, kot pogodbenega dolžnika izpolnitev obveznosti, ta pa jo je dolžna izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi. Prav tožena stranka se je s pogodbo zavezala plačati vse pogodbene obveznosti (3. točka pogodbe) in se tudi izrecno zavezala, da bo zagotovila sredstva za poravnavo računov dobavitelja iz svojega žiro računa (5. točka pogodbe), kar pomeni, da se je kot dolžnik in plačnik zavezala v svojem imenu in za svoj račun.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolženi vedel, da je avtomobil, ki ga je dobil in zanj prodal od druge osebe pridobljen s kaznivim dejanjem, saj mu je bilo skupaj z avtomobilom izročeno prometno dovoljenje avtomobila, ki ga je s prijateljem kupil prej. To pa je bilo totalno uničeno, na prodajanem vozilu pa so bile spremenjene identifikacijske številke in prilagojene tistim v prometnem dovoljenju.
Ne glede na to, da Zakon o policiji izrecno legitimiranja oz. ugotavljanja istovetnosti obdolženega kateri bi naj storil prometna prekrška posebej ne opredeljuje kot nalogo javne varnosti je to njeno opravilo šteti za takšno nalogo v smislu določil IV. odst. čl. 302 KZ, saj temu v prid ne govori zgolj že sprejeta sodna praksa ampak tudi slovnična razlaga tega pojma.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL02741
ZPP (1977) člen 83, 83/1, 354, 354/2, 354/2-13, 369, 369/1, 83, 83/1, 354, 354/2, 354/2-13, 369, 369/1. ZOR člen 148, 148/1, 148, 148/1. ZGD člen 2, 2/1, 5, 5/2, 6.
označba stranke - legitimacija
Izpodbijana sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se v razlogih sodbe navaja o vsebini listin in med samimi temi listinami. To nasprotje se nanaša na označitev subjekta, ki je vstopil v pogodbeno razmerje, iz katerega izvira dolg, katerega plačilo zahteva tožeča stranka v tem postopku. Bistvo pravne osebnosti je v tem, da določena družbena tvorba pridobi priznanje samostojnega subjekta civilnega prava. Ta subjekt je torej ločen od članov, družbenikov, pripadnikov pravne osebe. Kot pravne osebe, gospodarske družbe odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
Tožeča stranka je s spornim dogovorom sprejela tudi izpolnitev prvotne (znižaneĐ) denarne obveznosti tožene stranke v blagu, pri čemer delne izpolnitve (v vrednosti 1.580.052,00 SIT) ni odkolnila, da bi lahko uveljavljala razveljavitveni zahtevek in s tem oživitev prvotne terjatve. Po določbi prvega odstavka 74. člena ZOR je pogodba sklenjena pod pogojem, če sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od negotovega dejstva. Zapis o "umiku tožbe po prejemu blaga" pa vsebinsko ne ustreza pravnemu institutu pogoja v smislu tu citiranega zakonskega pravila. Tožnica, ki delne izpolnitve nedenarne obveznosti po dogovoru s strani tožene stranke ni odklonila, se na odstopno upravičenje ne more sklicevati, zlasti ne v konkretnem primeru, ko tožene stranke ni pozvala, da pogodbo izpolni.
Stranka sicer lahko pooblastilo ob vsakem času prekliče, vendar mora preklic pooblastila naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pismeno ali ustno na zapisnik. V primeru da stranka sodišča ne seznani s preklicom pooblastila starega odvetnika in s pooblastilom novega, veljajo sodna pisanja, vročena staremu odvetniku, za veljavno vročena.