Tožena stranka po pozivu sodišča ni v roku predložila pravilnega pooblastila, to je takega, ki bi ga podpisal zakoniti zastopnik pravn osebe. Pritožbo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, zato je pritožba nedovoljena in je bila pravilno zavržena.
Če je del otrokovih potreb pokrit s štipendijo in otroškim dodatkom, so starši dolžni pokriti razliko do polnega zneska njegovih potreb v sorazmerju s svojimi možnostmi, ki pa jih sodišče oceni glede na njihove dohodke, premoženje, potrebe za lastno preživljanje in morebitne druge preživninske obveznosti.
Ker je glede na določbo 2. odst. 399. čl. ZKP pritožba zoper odločitev izvenobravnavnega senata, opredeljenega v 6. odst. 25. čl. ZKP, dovoljena samo izjemoma in sicer tedaj, kadar tako določa zakon, sodišče druge stopnje ni presojalo pritožbenih navedb pooblaščenca oškodovanca kot tožilca, ki se je pritožil zoper sklep izvenobravnavnega senata, s katerim je ta zavrnil njegov predlog za dopolnitev preiskave, saj zakon takšne pritožbe ne dopušča. Njega pritožbo je zato zavrglo kot nedovoljeno.
V skladu z točko f pojasnila k tar. št. 2 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) mora upnik ob vložitvi predloga za izvršbo poleg takse za predlog v višini 800 točk, kar ob vrednosti točke 15,00 SIT znaša 12.000,00 SIT, plačati še takso za sklep o izvršbi, ki znaša še dodatnih 12.000,00 SIT. Upnik je tako pravilno obračunal in tudi plačal sodno takso za predlog in sklep o izvršbi v znesku 24.000,00 SIT.
Ker gre za stroške, ki so bili potrebni za izvršbo (5. odst.
38. člena ZIZ), mu je potrebno priznati stroške plačila sodnih taks v priglašeni višini 24.000,00 SIT.
Institut prenehanja obveznosti zaradi nemožnosti izpolnitve je mogoče uporabiti le v primeru, ko je uničena ali poškodovana individualno določena stvar kot predmet obveznosti.
Prvostopno sodišče je nadaljevalo postopek s toženo stranko, ki jo je označilo s "K. 8, Ljubljana" in zoper njo ugodilo tožbenemu zahtevku na podlagi vpogledanega računa tožeče stranke in naročilnice tožene stranke. Račun in naročilnica ne dajeta opore za navedeni zaključek prvostopnega sodišča. Račun tožeče stranke (dokaz A1) je namreč naslovljen na "K 8, Sa.Te.Ing d.o.o. Ljubljana." Enako izhaja iz naročilnice (dokaz A3). Izpodbijani izrek se zato pokaže kot nerazumljiv in v nasprotju z vsebino
Izvensodna poravnava, na katero se sklicuje pritožnik, naj bi bila sklenjena 25.5.1999, izpolnjena pa 24.6.1999, tj. po izdaji izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje zato ni moglo upoštevati ne sklenitve ne izpolnitve izvensodne poravnave. In ker pritožbeno sodišče preizkuša pravilnost izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje glede na stanje, kakršno je bilo ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, teh okoliščin tudi ni moč upoštevati v pritožbenem postopku.
Sodišče lahko kljub začetku stečajnega postopka dovoli izvršbo za poplačilo terjatev, ki se nanašajo na stroške postopka le, če glede njih obstaja izvršilni naslov. Upnik pa je predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine in ne na podlagi izvršilnega naslova.
nadaljevano kaznivo dejanje - izdaja nekritega čeka - poneverba
S tem, ko si je obtoženka, ki je bila v banki zaposlena prilastila 59 praznih čekovnih blanketov zato, da jih je kasneje izpolnila in vnovčila, je storila le nadaljevano kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka po členu 253/I KZ, ne pa tudi kaznivega dejanja poneverbe po členu 245/I KZ. Protipravna prilastitev praznih čekovnih blanketov v obravnavanem primeru predstavlja le pripravljalno dejanje za storitev obtoženki drugoočitanega kaznivega dejanja. Sodišče druge stopnje je zato izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je obtoženko storitve kaznivega dejanja poneverbe oprostilo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V obravnavani zadevi sodišče ni odgovorilo na temeljno vprašanje, ali je toženec napeljavo vodovoda z opravljenimi plačili v celoti plačal. Sodba torej nima razlogov o odločilnem dejstvu, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
prenehanje pravne osebe - izbris pravne osebe iz registra
V primeru, da pravdna stranka med postopkom preneha, ne pride v poštev določba 81. čl. ZPP, temveč določba 3. točke 1. odst. 205. čl. ZPP, ki izrecno določa, da v takem primeru sodišče postopek prekine. Prekinjeni postopek pa se nadaljuje v skladu s 1. odst. 208. čl. ZPP (ko ga pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo oz. ko jih sodnik povabi, naj to storijo).
Tožeča stranka je s spornim dogovorom sprejela tudi izpolnitev prvotne (znižaneĐ) denarne obveznosti tožene stranke v blagu, pri čemer delne izpolnitve (v vrednosti 1.580.052,00 SIT) ni odkolnila, da bi lahko uveljavljala razveljavitveni zahtevek in s tem oživitev prvotne terjatve. Po določbi prvega odstavka 74. člena ZOR je pogodba sklenjena pod pogojem, če sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od negotovega dejstva. Zapis o "umiku tožbe po prejemu blaga" pa vsebinsko ne ustreza pravnemu institutu pogoja v smislu tu citiranega zakonskega pravila. Tožnica, ki delne izpolnitve nedenarne obveznosti po dogovoru s strani tožene stranke ni odklonila, se na odstopno upravičenje ne more sklicevati, zlasti ne v konkretnem primeru, ko tožene stranke ni pozvala, da pogodbo izpolni.
Ne glede na to, da Zakon o policiji izrecno legitimiranja oz. ugotavljanja istovetnosti obdolženega kateri bi naj storil prometna prekrška posebej ne opredeljuje kot nalogo javne varnosti je to njeno opravilo šteti za takšno nalogo v smislu določil IV. odst. čl. 302 KZ, saj temu v prid ne govori zgolj že sprejeta sodna praksa ampak tudi slovnična razlaga tega pojma.
ZOR člen 30, 30/2, 30/4, 604, 604/2, 30, 30/2, 30/4, 604, 604/2.
pogajanja - ponudba
Ker pri spornem razpisu ni šlo za razpis ponudbe, ampak za poziv na stavljanje ponudb, je lahko razpisovalec odklonil sklenitev pogodbe z avtorjem najustreznejše idejne arhitektonske rešitve. Razpisovalec se namreč s spornim razpisom ni obvezal k sklenitvi pogodbe s takšnim avtorjem, ampak se je le obvezal, da bo takšnega avtorja povabil k oddaji ponudbe za izdelavo celotne tehnične dokumentacije.
Za denacionalizirano premoženje lahko pridejo v poštev določbe ZDKG, če je zemljišče ob podržavljenju pripadalo gospodarsko - gozdarsko kmetijski enoti, ki je bila kasneje proglašena za zaščiteno kmetijo.
Nujni delež v denarju se ne more glasiti v plačilu v tuji valuti.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolženi vedel, da je avtomobil, ki ga je dobil in zanj prodal od druge osebe pridobljen s kaznivim dejanjem, saj mu je bilo skupaj z avtomobilom izročeno prometno dovoljenje avtomobila, ki ga je s prijateljem kupil prej. To pa je bilo totalno uničeno, na prodajanem vozilu pa so bile spremenjene identifikacijske številke in prilagojene tistim v prometnem dovoljenju.
zloraba položaja - neupravičena uporaba - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in obrazložilo, da je obtoženka storila nadaljevano kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 2. in 1. odst. 244. člena KZ, ko si je kot samostojna referentka X banke, v Ljubljani, pridobila premoženjsko korist v skupnem znesku preko 15,000.000,00 SIT. Niso namreč podani znaki kaznivega dejanja neupravičene uporabe, ker obtoženka ni imela nikakršnih izgledov, da bi lahko povrnila prisvojeni denar, pa tudi do sedaj ni še ničesar vrnila. Izrečena kazenska sankcija je sorazmerna teži kaznivega dejanja ter stopnji obtoženkine krivde.
Tudi določilo, da nagrada in potrebni izdatki postavljenega zagovornika bremenijo proračun.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL02741
ZPP (1977) člen 83, 83/1, 354, 354/2, 354/2-13, 369, 369/1, 83, 83/1, 354, 354/2, 354/2-13, 369, 369/1. ZOR člen 148, 148/1, 148, 148/1. ZGD člen 2, 2/1, 5, 5/2, 6.
označba stranke - legitimacija
Izpodbijana sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se v razlogih sodbe navaja o vsebini listin in med samimi temi listinami. To nasprotje se nanaša na označitev subjekta, ki je vstopil v pogodbeno razmerje, iz katerega izvira dolg, katerega plačilo zahteva tožeča stranka v tem postopku. Bistvo pravne osebnosti je v tem, da določena družbena tvorba pridobi priznanje samostojnega subjekta civilnega prava. Ta subjekt je torej ločen od članov, družbenikov, pripadnikov pravne osebe. Kot pravne osebe, gospodarske družbe odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
ZOR člen 17, 148, 148/1, 262, 262/1, 17, 148, 148/1, 262, 262/1. SZ člen 22, 26, 27, 22, 26, 27.
učinki pogodbe - pogodba o upravljanju
Tožeča stranka, ki je svojo pogodbeno obveznost izpolnila, je upravičena zahtevati od tožene stranke, kot pogodbenega dolžnika izpolnitev obveznosti, ta pa jo je dolžna izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi. Prav tožena stranka se je s pogodbo zavezala plačati vse pogodbene obveznosti (3. točka pogodbe) in se tudi izrecno zavezala, da bo zagotovila sredstva za poravnavo računov dobavitelja iz svojega žiro računa (5. točka pogodbe), kar pomeni, da se je kot dolžnik in plačnik zavezala v svojem imenu in za svoj račun.