vrstni red vračunavanja - stroški izvršilnega postopka
Ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe po drugem odstavku 365. člena ZPP pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je prvostopno sodišče z izpodbijano sodbo dvakrat odločilo o isti stvari, kolikor zadeva izvršilne stroške, saj jih je tožeči stranki najprej priznalo s poračunavanjem po 313. členu ZOR, ko je odločalo še o preostanku vtoževane glavnice, nato pa še z odločitvijo, da izvršilni sklep še vedno ostane v veljavi tudi v 3. točki za izvršilne stroške in pri tem svojo odločitev oprlo na 154. člen ZPP. Navedeno določilo ZPP v obravnavani situaciji lahko služi le kot obrazložitev razloga, zaradi katerega je sodišče akceptiralo poračun tožeče stranke po 313. členu ZOR, ne pa kot materialnopravno določbo, ki bi poleg navedenega poračuna opravičevala še dodatno priznanje teh stroškov.
Delodajalec za škodo, ki jo povzroči njegov delavec, odgovarja s poostreno krivdno odgovornostjo: ekskulpira se lahko le, če dokaže, da je delavec (objektivno) ravnal tako, kot je bilo treba.
Sodišče odloča v pravdnem postopku v mejah postavljenih zahtevkov, če je bil prvotni tožbeni zahtevek med postopkom spremenjen in se je postopek nadaljeval z obravnavo spremenjenega tožbenega zahtevka, sodišče pa je z odločbo odločilo o prvotnem tožbenem zahtevku, ni odločalo v okviru postavljenega tožbenega zahtevka in je bistveno kršilo pravila postopka.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL46044
ZD člen 132, 210, 212, 132, 210, 212. ZZK člen 44, 44/1, 44, 44/1. ZPP člen 179, 179.
zaznamba spora - zapuščinski postopek
Zapuščinski postopek ni postopek, v katerem bi sodišče odločalo o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini. Zato ni pogojev za zaznambo spora v zapuščinskem postopku.
Ker tožena stranka do poteka pritožbenega roka pritožbe ni obrazložila, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP). Pri tem je ugotovilo, da je prvostopno sodišče na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo - določbe Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, ni pa zagrešilo nobene bistvene postopkovne kršitve iz drugega odstavka 354. člena ZPP.
Pravilo o realizaciji pogodbe pogodbeni stranki preprečuje, da bi se sklicevala na neobstoj ali neveljavnost pogodbe samo zato, ker ni bila sklenjena v predpisani obliki.
Izvensodna poravnava, na katero se sklicuje pritožnik, naj bi bila sklenjena 25.5.1999, izpolnjena pa 24.6.1999, tj. po izdaji izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje zato ni moglo upoštevati ne sklenitve ne izpolnitve izvensodne poravnave. In ker pritožbeno sodišče preizkuša pravilnost izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje glede na stanje, kakršno je bilo ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, teh okoliščin tudi ni moč upoštevati v pritožbenem postopku.
Ker je glede na določbo 2. odst. 399. čl. ZKP pritožba zoper odločitev izvenobravnavnega senata, opredeljenega v 6. odst. 25. čl. ZKP, dovoljena samo izjemoma in sicer tedaj, kadar tako določa zakon, sodišče druge stopnje ni presojalo pritožbenih navedb pooblaščenca oškodovanca kot tožilca, ki se je pritožil zoper sklep izvenobravnavnega senata, s katerim je ta zavrnil njegov predlog za dopolnitev preiskave, saj zakon takšne pritožbe ne dopušča. Njega pritožbo je zato zavrglo kot nedovoljeno.
Če je del otrokovih potreb pokrit s štipendijo in otroškim dodatkom, so starši dolžni pokriti razliko do polnega zneska njegovih potreb v sorazmerju s svojimi možnostmi, ki pa jih sodišče oceni glede na njihove dohodke, premoženje, potrebe za lastno preživljanje in morebitne druge preživninske obveznosti.
Nasprotna tožba, ki jo vloži toženec, je samostojna tožba, neodvisna od obravnavanja tožbenega zahtevka po tožbi. Ali jo bo sodišče obravnavalo ločeno v posebnem postopku, ali pa v postopku, ki ga vodi že po vloženi tožbi, je odvisno od tega, ali so izpolnjene predpostavke iz 1. odstavka 189. člena ZPP. Ne glede na to, ali toženec v istem postopku vloži nasprotno tožbo, ali pa za uveljavljanje svojega tožbenega zahtevka sproži poseben postopek, to na višino stroškov, potrebnih za odločitev o tožbenem zahtevku toženca, ne vpliva.
Za škodo, ki jo povzročijo otroci do sedmega leta starosti, odgovarjajo starši po načelih objektivne odgovornosti. Svoje odgovornosti se lahko zato razbremenijo le iz razlogov po 177. členu ZOR.
Upravičenec do kupnine v denacionalizacijskem postopku je v primeru kmetijskega zemljišča ali gozda Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in ne tudi Slovenski odškodninski sklad, tudi če je v obliki odškodnine (obveznic) sodeloval pri vračanju podržavljenega premoženja. Sredstva za kritje obveznosti iz obveznic Slovenski odškodninski sklad dobi od Sklada kmetijskih zemljišč izven konkretnih denacionalizacijskih postopkov, tako kot določajo členi 9 in 11 Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu ter člen 20/7 Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
ZIZ člen 55, 102, 102/1, 102/1-1, 55, 102, 102/1, 102/1-1.
ugovor dolžnika - omejitev izvršbe - ugotovitvena odločba ustavnega sodišča
1/ S sklepom Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-339/98, z dne 14.10.1998 (Ur. l. RS 72/98) je bilo začasno zadržano izvrševanje 1. in 2. točke prvega odstavka 102. člena ZIZ. Omenjeno začasno zadržanje pa je prenehalo veljati z izdajo odločbe št. U-I-339/98, z dne 21.1.1999 (Ur. l. RS št. 11/99), s katero je v postopku za oceno ustavnosti nekaterih določb ZIZ Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo, da je določba 1. točke prvega odstavka 102. člena ZIZ v nasprotju z ustavo, kolikor ne določa, da je nezarubljivi del plače sorazmerno višji v primeru, če dolžnik preživlja otroke ali druge osebe, za katere obstoji zakonita dolžnost preživljanja. Omenjena odločba ustavnega sodišča je ugotovitvena odločba in z njo zakonska določba 102. člena ZIZ ni bila odpravljena ali razveljavljena. Zato se do odprave ugotovljene protiustavnosti takšna zakonska določba uporablja še naprej. 2/ Situacija, za katero je ustavno sodišče odločilo, da ZIZ ni v skladu z ustavo, bi bila podana le, če bi dolžnik preživljal otroke ali druge osebe za katere obstoji zakonita dolžnost preživljanja. Dolžnik pa takšnih okoliščin niti ne zatrjuje.
Edini dokaz, ki ga je tožena stranka v teku prvostopnega postopka predložila, je bil reklamacijski zapisnik z dne 16.1.1995 (priloga B1). Drugih dokazov tožena stranka ni predlagala. Glede na trditve tožeče stranke, da ji reklamacija lesa ni bila posredovana (list. št. 12), je bilo na toženi stranki dokazno breme o nasprotnem. Negativnih dejstev pač ni mogoče dokazovati. Tožena stranka bi torej svoje trditve o reklamaciji lesa in tožničinem prejemu reklamacije morala ustrezno dokazno podpreti (2. odst. 7. člena in 219. člen ZPP).