vrstni red vračunavanja - stroški izvršilnega postopka
Ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe po drugem odstavku 365. člena ZPP pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je prvostopno sodišče z izpodbijano sodbo dvakrat odločilo o isti stvari, kolikor zadeva izvršilne stroške, saj jih je tožeči stranki najprej priznalo s poračunavanjem po 313. členu ZOR, ko je odločalo še o preostanku vtoževane glavnice, nato pa še z odločitvijo, da izvršilni sklep še vedno ostane v veljavi tudi v 3. točki za izvršilne stroške in pri tem svojo odločitev oprlo na 154. člen ZPP. Navedeno določilo ZPP v obravnavani situaciji lahko služi le kot obrazložitev razloga, zaradi katerega je sodišče akceptiralo poračun tožeče stranke po 313. členu ZOR, ne pa kot materialnopravno določbo, ki bi poleg navedenega poračuna opravičevala še dodatno priznanje teh stroškov.
Če je del otrokovih potreb pokrit s štipendijo in otroškim dodatkom, so starši dolžni pokriti razliko do polnega zneska njegovih potreb v sorazmerju s svojimi možnostmi, ki pa jih sodišče oceni glede na njihove dohodke, premoženje, potrebe za lastno preživljanje in morebitne druge preživninske obveznosti.
Edini dokaz, ki ga je tožena stranka v teku prvostopnega postopka predložila, je bil reklamacijski zapisnik z dne 16.1.1995 (priloga B1). Drugih dokazov tožena stranka ni predlagala. Glede na trditve tožeče stranke, da ji reklamacija lesa ni bila posredovana (list. št. 12), je bilo na toženi stranki dokazno breme o nasprotnem. Negativnih dejstev pač ni mogoče dokazovati. Tožena stranka bi torej svoje trditve o reklamaciji lesa in tožničinem prejemu reklamacije morala ustrezno dokazno podpreti (2. odst. 7. člena in 219. člen ZPP).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v ugovoru trdi, da je bilo z upnikom dogovorjeno, da bo neprodano blago vrnjeno, upnik pa kljub obvestilu po blago ni prišel. Zatrjevani dogovor kaže na obstoj komisijskega razmerja, kot dokaz pa je dolžnik sodišču predlagal zaslišanje direktorjev obeh strank. Ker je obstoj komisijskega razmerja pravno pomembno dejstvo, dolžnik pa je predložil tudi dokaz, je ugovor moč šteti za obrazložen.
Sodišče odloča v pravdnem postopku v mejah postavljenih zahtevkov, če je bil prvotni tožbeni zahtevek med postopkom spremenjen in se je postopek nadaljeval z obravnavo spremenjenega tožbenega zahtevka, sodišče pa je z odločbo odločilo o prvotnem tožbenem zahtevku, ni odločalo v okviru postavljenega tožbenega zahtevka in je bistveno kršilo pravila postopka.
Delodajalec za škodo, ki jo povzroči njegov delavec, odgovarja s poostreno krivdno odgovornostjo: ekskulpira se lahko le, če dokaže, da je delavec (objektivno) ravnal tako, kot je bilo treba.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-11.
sposobnost biti stranka - pravna oseba
Pritožbeno sodišče je po vpogledu v sodni register ugotovilo, da je upnik vanj še vpisan, le sedež je bil spremenjen (prim. uvod tega sklepa). Smiselno uveljavljana bistvena kršitev postopka, češ da postopek nadaljuje neobstoječa gospodarska družba, tako ni podana.
Pravilo o realizaciji pogodbe pogodbeni stranki preprečuje, da bi se sklicevala na neobstoj ali neveljavnost pogodbe samo zato, ker ni bila sklenjena v predpisani obliki.
ZIZ člen 15, 40, 44, 15, 40, 44. ZPP člen 108, 108.
ugovor zoper sklep o izvršbi - sklep o izvršbi
Podana je bistvena kršitev določb postopka, ko je sklep o izvršbi nedoločen in s tem nerazumljiv. V predlogu in posledično v sklepu o izvršbi ni določno navedena dolžnikova obveznost, ker ni navedeno obdobje za izračun zamudnih obresti, ki se edine izterjujejo.
Če so sporne rolke pri toženi stranki na konsignaciji, potem med pravdnima strankama ni mogla biti sklenjena prodajna pogodba, katere bistveni element je cena, ki naj bi bila zaračunana toženi stranki s spornim računom (prim. trditve, povzete v 1. in 3. alineji zgoraj). Okoliščine, povzete v 2. alineji, pa bi lahko bile predmet nekega tretjega dogovora, ki bi spredaj omenjena dogovora spremenil in po katerem bi zatrjevana obveznost vračila spornih rolk prešla v denarno obveznost. O kakšnem takšnem dogovoru pa tožeča stranka ni trdila ničesar.
Tožena stranka bi bila dolžna prodati tožnici stanovanje, na katerem je ta imela stanovanjsko pravico. Ker to ni mogoče, saj je bilo to stanovanje prodano drugemu imetniku stanovanjske pravice, je tožena stranka dolžna tožeči stranki izročiti in prodati prvemu stanovanju enakovredno stanovanje. Pri tem tožeči stranki ni mogoče naložiti večjega bremena, kot ji ga je v zvezi s privatizacijo stanovanj naložil zakonodajalec.
Terjatev, ki naj bo prisojena, mora biti v času sojenja dospela (primerjaj 1. odstavek 311. člena ZPP). Če ni, pa tožbeni zahtevek po materialnem pravu še ni utemeljen in ga je potrebno zavrniti.
Sodišče lahko kljub začetku stečajnega postopka dovoli izvršbo za poplačilo terjatev, ki se nanašajo na stroške postopka le, če glede njih obstaja izvršilni naslov. Upnik pa je predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine in ne na podlagi izvršilnega naslova.
sklep o izvršbi - razlog za ugovor - prenehanje terjatve
Podlaga za opozicijski ugovor ugasle terjatve po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ so lahko tudi od upnika priznane trditve dolžnika, da je upnik postal polnoleten in se ne šola.
V skladu z točko f pojasnila k tar. št. 2 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) mora upnik ob vložitvi predloga za izvršbo poleg takse za predlog v višini 800 točk, kar ob vrednosti točke 15,00 SIT znaša 12.000,00 SIT, plačati še takso za sklep o izvršbi, ki znaša še dodatnih 12.000,00 SIT. Upnik je tako pravilno obračunal in tudi plačal sodno takso za predlog in sklep o izvršbi v znesku 24.000,00 SIT.
Ker gre za stroške, ki so bili potrebni za izvršbo (5. odst.
38. člena ZIZ), mu je potrebno priznati stroške plačila sodnih taks v priglašeni višini 24.000,00 SIT.
Institut prenehanja obveznosti zaradi nemožnosti izpolnitve je mogoče uporabiti le v primeru, ko je uničena ali poškodovana individualno določena stvar kot predmet obveznosti.
Tožena stranka po pozivu sodišča ni v roku predložila pravilnega pooblastila, to je takega, ki bi ga podpisal zakoniti zastopnik pravn osebe. Pritožbo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, zato je pritožba nedovoljena in je bila pravilno zavržena.
Nasprotna tožba, ki jo vloži toženec, je samostojna tožba, neodvisna od obravnavanja tožbenega zahtevka po tožbi. Ali jo bo sodišče obravnavalo ločeno v posebnem postopku, ali pa v postopku, ki ga vodi že po vloženi tožbi, je odvisno od tega, ali so izpolnjene predpostavke iz 1. odstavka 189. člena ZPP. Ne glede na to, ali toženec v istem postopku vloži nasprotno tožbo, ali pa za uveljavljanje svojega tožbenega zahtevka sproži poseben postopek, to na višino stroškov, potrebnih za odločitev o tožbenem zahtevku toženca, ne vpliva.