ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V obravnavani zadevi sodišče ni odgovorilo na temeljno vprašanje, ali je toženec napeljavo vodovoda z opravljenimi plačili v celoti plačal. Sodba torej nima razlogov o odločilnem dejstvu, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
sklep - zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - izvršilni naslov - davek - zemljiškoknjižna listina
Neuspešna prisilna izterjava zoper dolžnika v davčnem postopku ne vpliva na obstoj dolgovnega seznama zaostalih davčnih obveznosti dolžnika, na podlagi katerega upnik predlaga zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, predlogu pa priloži zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega izhaja dolžnikova lastnina.
ZPP člen 363, 384, 384/2, 490, 363, 384, 384/2, 490.
pritožba - revizija - dovoljenost
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da pritožnik ni imel pravice do pritožbe proti sklepu pritožbenega sodišča, s katerim je potrdilo sklep prve stopnje o domnevi umika napovedi pritožbe (sklep opr. št. ... z dne ...; prim. 363. čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je, upoštevaje ugotovljeno premoženjsko stanje tožene stranke v izpodbijanem sklepu, primerno, da se enkratna obveznost plačila sodne takse spremeni v možnost obročnega plačila.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL46044
ZD člen 132, 210, 212, 132, 210, 212. ZZK člen 44, 44/1, 44, 44/1. ZPP člen 179, 179.
zaznamba spora - zapuščinski postopek
Zapuščinski postopek ni postopek, v katerem bi sodišče odločalo o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini. Zato ni pogojev za zaznambo spora v zapuščinskem postopku.
Ker tožena stranka do poteka pritožbenega roka pritožbe ni obrazložila, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP). Pri tem je ugotovilo, da je prvostopno sodišče na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo - določbe Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, ni pa zagrešilo nobene bistvene postopkovne kršitve iz drugega odstavka 354. člena ZPP.
Ker je glede na določbo 2. odst. 399. čl. ZKP pritožba zoper odločitev izvenobravnavnega senata, opredeljenega v 6. odst. 25. čl. ZKP, dovoljena samo izjemoma in sicer tedaj, kadar tako določa zakon, sodišče druge stopnje ni presojalo pritožbenih navedb pooblaščenca oškodovanca kot tožilca, ki se je pritožil zoper sklep izvenobravnavnega senata, s katerim je ta zavrnil njegov predlog za dopolnitev preiskave, saj zakon takšne pritožbe ne dopušča. Njega pritožbo je zato zavrglo kot nedovoljeno.
Upravičenec do kupnine v denacionalizacijskem postopku je v primeru kmetijskega zemljišča ali gozda Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in ne tudi Slovenski odškodninski sklad, tudi če je v obliki odškodnine (obveznic) sodeloval pri vračanju podržavljenega premoženja. Sredstva za kritje obveznosti iz obveznic Slovenski odškodninski sklad dobi od Sklada kmetijskih zemljišč izven konkretnih denacionalizacijskih postopkov, tako kot določajo členi 9 in 11 Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu ter člen 20/7 Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
ZPP člen 11, 11/3, 109, 109/1, 11, 11/3, 109, 109/1.
denarna kazen - sodišče
Zapis v vlogi, da je "sodišče postopalo tako, da je v njegovem ravnanju mogoče zaznati znake kaznivega dejanja", predstavlja hudo žalitev, za katero je primerna kazen 300.000,00 SIT.
Tožeča stranka se je pozivu sodišča, naj tožbo v 8 dneh popravi tako, da sporoči naziv in sedež tožene stranke skladno z vpisom v sodni register (sklep, s katerim jo je sodišče pozvalo k popravi tožbe, je po ugotovitvah prvostopnega sodišča tožeča straka prejela dne 29.10.1998), odzvala 5.11.1998. Sodišču je poslala točen naslov in naziv tožene stranke: "W. W. d.o.o." (vloga v spisu na list. št. 21). Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je tako označena pravna oseba vpisana v sodni register in torej ne gre za neobstoječo pravno osebo. Prvostopno sodišče zato v spisovnem gradivu ni imelo podlage za izpodbijano odločitev.
oprostitev plačila stroškov postopka - predujem za izvršilne stroške
Z institutom oprostitve plačila pravdnih stroškov je zagotovljena ustavna pravica enakega dostopa do pravnega varstva, določena v 22. členu Ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS/I, št. 33/91). Stroški postopka, določeni v drugem odst. 168. čl. ZPP, so torej lahko le primeroma našteti (prim. tudi člen 171 ZPP). Ker pa je v skladu s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98, ZIZ) predpisana le smiselna uporaba ZPP, je potrebno upoštevati namen tega pravnega instituta. Smisel instituta oprostitve plačila pravdnih stroškov je oprostitev plačila stranke vseh stroškov postopka, ki nastanejo zaradi same uvedbe postopka. Ker spadajo med stroške izvršilnega postopka tudi stroški izvršitelja, je treba torej tudi v primeru, da stranka v izvršilnem postopku predlaga oprostitev plačila predujma za stroške izvršitelja, le-teh stranko oprostiti, v kolikor je podan pogoj, ki ga določa prvi odst. 168. čl. ZPP.
Pravilo o realizaciji pogodbe pogodbeni stranki preprečuje, da bi se sklicevala na neobstoj ali neveljavnost pogodbe samo zato, ker ni bila sklenjena v predpisani obliki.
Terjatev, ki naj bo prisojena, mora biti v času sojenja dospela (primerjaj 1. odstavek 311. člena ZPP). Če ni, pa tožbeni zahtevek po materialnem pravu še ni utemeljen in ga je potrebno zavrniti.
ZIZ člen 15, 40, 44, 15, 40, 44. ZPP člen 108, 108.
ugovor zoper sklep o izvršbi - sklep o izvršbi
Podana je bistvena kršitev določb postopka, ko je sklep o izvršbi nedoločen in s tem nerazumljiv. V predlogu in posledično v sklepu o izvršbi ni določno navedena dolžnikova obveznost, ker ni navedeno obdobje za izračun zamudnih obresti, ki se edine izterjujejo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik ugovarja višini izterjevanega zneska. Trdi, da je glede na opravljeno delo izterjevani znesek previsok. Na kakšni osnovi je upnik obračunal ceno za opravljeno delo in rezervne dele bo moral obrazložiti in dokazati upnik, saj dolžnik po naravi stvari dokazov v tej smeri ne more predložiti. Ugovor dolžnika je zato moč šteti za obrazložen.
vrstni red vračunavanja - stroški izvršilnega postopka
Ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe po drugem odstavku 365. člena ZPP pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je prvostopno sodišče z izpodbijano sodbo dvakrat odločilo o isti stvari, kolikor zadeva izvršilne stroške, saj jih je tožeči stranki najprej priznalo s poračunavanjem po 313. členu ZOR, ko je odločalo še o preostanku vtoževane glavnice, nato pa še z odločitvijo, da izvršilni sklep še vedno ostane v veljavi tudi v 3. točki za izvršilne stroške in pri tem svojo odločitev oprlo na 154. člen ZPP. Navedeno določilo ZPP v obravnavani situaciji lahko služi le kot obrazložitev razloga, zaradi katerega je sodišče akceptiralo poračun tožeče stranke po 313. členu ZOR, ne pa kot materialnopravno določbo, ki bi poleg navedenega poračuna opravičevala še dodatno priznanje teh stroškov.
Delodajalec za škodo, ki jo povzroči njegov delavec, odgovarja s poostreno krivdno odgovornostjo: ekskulpira se lahko le, če dokaže, da je delavec (objektivno) ravnal tako, kot je bilo treba.