Da bi lahko šteli, da je nek znak generičen (oz. v navadi) za označevanje posamezne vrste blaga, mora biti znan ne samo poljubno veliki množici ljudi (v večji ali manjši pokrajini), ampak tudi sodišču.
Sodišče prve stopnje je izpodibijani sklep izdalo v skladu z določilom 168. člena ZPP, zlasti njegovega 6. odst. po katerem določba o oprostitvi storkov postopka ter določba o možnosti odložitve plačila oziroma obročnega plačila sodnih taksa ne velja za podjetnika posamehnika v sporih v zvezi z njegovo dejavnostjo in za pravne osebe.
ZGD člen 436, 436/3. ZPP člen 183, 183/1, 183/1-1, 183, 183/1, 183/1-1.
postopek - izključitev družbenika iz družbe
Kadar s pravnomočno ugoditvijo zahtevku po tožbi aktivna legitimacija za zahtevek po nasprotni tožbi preneha, je sodišče obe tožbi dolžno obravnavati skupaj in o njih odločiti s skupno odločbo.
sklep o izvršbi - razlog za ugovor - prenehanje terjatve
Podlaga za opozicijski ugovor ugasle terjatve po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ so lahko tudi od upnika priznane trditve dolžnika, da je upnik postal polnoleten in se ne šola.
Že iz izreka sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, da je obdolženec oškodovancema lažno prikazal kakšne podatke, ki bi pomembno vplivali na vrednost prodanih delnic, pač pa naj bi jim lažno navajal številne okoliščine, ki bi lahko predstavljale elemente kaznivega dejanja goljufije in ki z vrednostjo delnic nimajo nobene zveze. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je obdolženca obtožbe za kaznivo dejanje po členu 236 oprostilo ter v razlogih sodbe tudi pravilno navedlo, da ob izostanku opisov za pridobitev protipravne premoženjske koristi kot elementa kaznivega dejanja goljufije, kaznivega dejanja samo ni moglo opredeliti po členu 217 KZ, ker bi s tem prekoračilo obtožbo.
Nasprotna tožba, ki jo vloži toženec, je samostojna tožba, neodvisna od obravnavanja tožbenega zahtevka po tožbi. Ali jo bo sodišče obravnavalo ločeno v posebnem postopku, ali pa v postopku, ki ga vodi že po vloženi tožbi, je odvisno od tega, ali so izpolnjene predpostavke iz 1. odstavka 189. člena ZPP. Ne glede na to, ali toženec v istem postopku vloži nasprotno tožbo, ali pa za uveljavljanje svojega tožbenega zahtevka sproži poseben postopek, to na višino stroškov, potrebnih za odločitev o tožbenem zahtevku toženca, ne vpliva.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V obravnavani zadevi sodišče ni odgovorilo na temeljno vprašanje, ali je toženec napeljavo vodovoda z opravljenimi plačili v celoti plačal. Sodba torej nima razlogov o odločilnem dejstvu, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Če so sporne rolke pri toženi stranki na konsignaciji, potem med pravdnima strankama ni mogla biti sklenjena prodajna pogodba, katere bistveni element je cena, ki naj bi bila zaračunana toženi stranki s spornim računom (prim. trditve, povzete v 1. in 3. alineji zgoraj). Okoliščine, povzete v 2. alineji, pa bi lahko bile predmet nekega tretjega dogovora, ki bi spredaj omenjena dogovora spremenil in po katerem bi zatrjevana obveznost vračila spornih rolk prešla v denarno obveznost. O kakšnem takšnem dogovoru pa tožeča stranka ni trdila ničesar.
Tožena stranka bi bila dolžna prodati tožnici stanovanje, na katerem je ta imela stanovanjsko pravico. Ker to ni mogoče, saj je bilo to stanovanje prodano drugemu imetniku stanovanjske pravice, je tožena stranka dolžna tožeči stranki izročiti in prodati prvemu stanovanju enakovredno stanovanje. Pri tem tožeči stranki ni mogoče naložiti večjega bremena, kot ji ga je v zvezi s privatizacijo stanovanj naložil zakonodajalec.
ZIZ člen 15, 40, 44, 15, 40, 44. ZPP člen 108, 108.
ugovor zoper sklep o izvršbi - sklep o izvršbi
Podana je bistvena kršitev določb postopka, ko je sklep o izvršbi nedoločen in s tem nerazumljiv. V predlogu in posledično v sklepu o izvršbi ni določno navedena dolžnikova obveznost, ker ni navedeno obdobje za izračun zamudnih obresti, ki se edine izterjujejo.
Izvensodna poravnava, na katero se sklicuje pritožnik, naj bi bila sklenjena 25.5.1999, izpolnjena pa 24.6.1999, tj. po izdaji izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje zato ni moglo upoštevati ne sklenitve ne izpolnitve izvensodne poravnave. In ker pritožbeno sodišče preizkuša pravilnost izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje glede na stanje, kakršno je bilo ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, teh okoliščin tudi ni moč upoštevati v pritožbenem postopku.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik ugovarja višini izterjevanega zneska. Trdi, da je glede na opravljeno delo izterjevani znesek previsok. Na kakšni osnovi je upnik obračunal ceno za opravljeno delo in rezervne dele bo moral obrazložiti in dokazati upnik, saj dolžnik po naravi stvari dokazov v tej smeri ne more predložiti. Ugovor dolžnika je zato moč šteti za obrazložen.
Zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja AO plus, če je kot voznik motornega vozila neposredno po prometni nesreči kazal očitne znake alkoholiziranosti, ki jih je strokovno evidentiral zdravnik kirurg, čeprav ni bila opravljena kvantitativna meritev alkohola v voznikovi krvi.
Prvostopno sodišče je nadaljevalo postopek s toženo stranko, ki jo je označilo s "K. 8, Ljubljana" in zoper njo ugodilo tožbenemu zahtevku na podlagi vpogledanega računa tožeče stranke in naročilnice tožene stranke. Račun in naročilnica ne dajeta opore za navedeni zaključek prvostopnega sodišča. Račun tožeče stranke (dokaz A1) je namreč naslovljen na "K 8, Sa.Te.Ing d.o.o. Ljubljana." Enako izhaja iz naročilnice (dokaz A3). Izpodbijani izrek se zato pokaže kot nerazumljiv in v nasprotju z vsebino
nadaljevano kaznivo dejanje - izdaja nekritega čeka - poneverba
S tem, ko si je obtoženka, ki je bila v banki zaposlena prilastila 59 praznih čekovnih blanketov zato, da jih je kasneje izpolnila in vnovčila, je storila le nadaljevano kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka po členu 253/I KZ, ne pa tudi kaznivega dejanja poneverbe po členu 245/I KZ. Protipravna prilastitev praznih čekovnih blanketov v obravnavanem primeru predstavlja le pripravljalno dejanje za storitev obtoženki drugoočitanega kaznivega dejanja. Sodišče druge stopnje je zato izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je obtoženko storitve kaznivega dejanja poneverbe oprostilo.
Če je del otrokovih potreb pokrit s štipendijo in otroškim dodatkom, so starši dolžni pokriti razliko do polnega zneska njegovih potreb v sorazmerju s svojimi možnostmi, ki pa jih sodišče oceni glede na njihove dohodke, premoženje, potrebe za lastno preživljanje in morebitne druge preživninske obveznosti.
Ker je glede na določbo 2. odst. 399. čl. ZKP pritožba zoper odločitev izvenobravnavnega senata, opredeljenega v 6. odst. 25. čl. ZKP, dovoljena samo izjemoma in sicer tedaj, kadar tako določa zakon, sodišče druge stopnje ni presojalo pritožbenih navedb pooblaščenca oškodovanca kot tožilca, ki se je pritožil zoper sklep izvenobravnavnega senata, s katerim je ta zavrnil njegov predlog za dopolnitev preiskave, saj zakon takšne pritožbe ne dopušča. Njega pritožbo je zato zavrglo kot nedovoljeno.
vrstni red vračunavanja - stroški izvršilnega postopka
Ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe po drugem odstavku 365. člena ZPP pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je prvostopno sodišče z izpodbijano sodbo dvakrat odločilo o isti stvari, kolikor zadeva izvršilne stroške, saj jih je tožeči stranki najprej priznalo s poračunavanjem po 313. členu ZOR, ko je odločalo še o preostanku vtoževane glavnice, nato pa še z odločitvijo, da izvršilni sklep še vedno ostane v veljavi tudi v 3. točki za izvršilne stroške in pri tem svojo odločitev oprlo na 154. člen ZPP. Navedeno določilo ZPP v obravnavani situaciji lahko služi le kot obrazložitev razloga, zaradi katerega je sodišče akceptiralo poračun tožeče stranke po 313. členu ZOR, ne pa kot materialnopravno določbo, ki bi poleg navedenega poračuna opravičevala še dodatno priznanje teh stroškov.