ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - odgovor na ugovor
Za trditve, da je bilo z upnikom dogovorjeno, da se plačilo dolga odloži do vnočenja bančne garancije s strani X banke, oziroma do poplačila dolžnikove terjatve s strani Y investicijske družbe, smiselno torej, da rok za izpolintev še ni potekel, dolžnik ni predložil niti predlagal nobenih dokazov. Zato je ugovor neobrazložen. Po določbi 3. odst. 53. člena, v zvezi s 1. odst. 62. člena ZIZ odgovor na neobrazložen (neutemeljen) ugovor dolžnika izrečno ni predviden. Upnika tako ne bi zadele pravne posledice iz 1. odst. 58. člena ZIZ, zato priglašenI stroški za odgovor na ugovor niso potrebni izvršilni stroški.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 36a, 36f, 103, 36a, 36f, 103.
odpravnina - sporazum o odpovedi odpravnini
Po določbah ZDR delodajalec odloča o delavčevih pravicah in obveznostih s pismenim sklepom, tudi v primeru odpravnine po 36.a členu ZDR, saj zakon ne predpisuje ustnega dogovora ali sporazuma.
Ker je bila delavcu pravica do odpravnine določena v sklepu o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka, ki je postal dokončen, bi se lahko delavec tej pravici odpovedal le s pisnim sporazumom. Zato sodišče ne upošteva navedb tožene stranke o obstoju ustnega dogovora.
izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik za svoje trditve, da naj bi med upnikom in njim obstojalo neko drugo pravno razmerje in sicer takšno pravno razmerje, po katerem upnik naj ne bi imel denarne terjatve ni predložil dokazila, zato je ugovor neobrazložen.
Če so sporne rolke pri toženi stranki na konsignaciji, potem med pravdnima strankama ni mogla biti sklenjena prodajna pogodba, katere bistveni element je cena, ki naj bi bila zaračunana toženi stranki s spornim računom (prim. trditve, povzete v 1. in 3. alineji zgoraj). Okoliščine, povzete v 2. alineji, pa bi lahko bile predmet nekega tretjega dogovora, ki bi spredaj omenjena dogovora spremenil in po katerem bi zatrjevana obveznost vračila spornih rolk prešla v denarno obveznost. O kakšnem takšnem dogovoru pa tožeča stranka ni trdila ničesar.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik ugovarja višini izterjevanega zneska. Trdi, da je glede na opravljeno delo izterjevani znesek previsok. Na kakšni osnovi je upnik obračunal ceno za opravljeno delo in rezervne dele bo moral obrazložiti in dokazati upnik, saj dolžnik po naravi stvari dokazov v tej smeri ne more predložiti. Ugovor dolžnika je zato moč šteti za obrazložen.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL46044
ZD člen 132, 210, 212, 132, 210, 212. ZZK člen 44, 44/1, 44, 44/1. ZPP člen 179, 179.
zaznamba spora - zapuščinski postopek
Zapuščinski postopek ni postopek, v katerem bi sodišče odločalo o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini. Zato ni pogojev za zaznambo spora v zapuščinskem postopku.
Ker tožena stranka do poteka pritožbenega roka pritožbe ni obrazložila, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP). Pri tem je ugotovilo, da je prvostopno sodišče na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo - določbe Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, ni pa zagrešilo nobene bistvene postopkovne kršitve iz drugega odstavka 354. člena ZPP.
Tožena stranka bi bila dolžna prodati tožnici stanovanje, na katerem je ta imela stanovanjsko pravico. Ker to ni mogoče, saj je bilo to stanovanje prodano drugemu imetniku stanovanjske pravice, je tožena stranka dolžna tožeči stranki izročiti in prodati prvemu stanovanju enakovredno stanovanje. Pri tem tožeči stranki ni mogoče naložiti večjega bremena, kot ji ga je v zvezi s privatizacijo stanovanj naložil zakonodajalec.
ZPP člen 363, 384, 384/2, 490, 363, 384, 384/2, 490.
pritožba - revizija - dovoljenost
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da pritožnik ni imel pravice do pritožbe proti sklepu pritožbenega sodišča, s katerim je potrdilo sklep prve stopnje o domnevi umika napovedi pritožbe (sklep opr. št. ... z dne ...; prim. 363. čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).
Delodajalec za škodo, ki jo povzroči njegov delavec, odgovarja s poostreno krivdno odgovornostjo: ekskulpira se lahko le, če dokaže, da je delavec (objektivno) ravnal tako, kot je bilo treba.
V skladu z točko f pojasnila k tar. št. 2 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) mora upnik ob vložitvi predloga za izvršbo poleg takse za predlog v višini 800 točk, kar ob vrednosti točke 15,00 SIT znaša 12.000,00 SIT, plačati še takso za sklep o izvršbi, ki znaša še dodatnih 12.000,00 SIT. Upnik je tako pravilno obračunal in tudi plačal sodno takso za predlog in sklep o izvršbi v znesku 24.000,00 SIT.
Ker gre za stroške, ki so bili potrebni za izvršbo (5. odst.
38. člena ZIZ), mu je potrebno priznati stroške plačila sodnih taks v priglašeni višini 24.000,00 SIT.
Institut prenehanja obveznosti zaradi nemožnosti izpolnitve je mogoče uporabiti le v primeru, ko je uničena ali poškodovana individualno določena stvar kot predmet obveznosti.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je, upoštevaje ugotovljeno premoženjsko stanje tožene stranke v izpodbijanem sklepu, primerno, da se enkratna obveznost plačila sodne takse spremeni v možnost obročnega plačila.
sklep o izvršbi - razlog za ugovor - prenehanje terjatve
Podlaga za opozicijski ugovor ugasle terjatve po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ so lahko tudi od upnika priznane trditve dolžnika, da je upnik postal polnoleten in se ne šola.
ZIZ člen 55, 102, 102/1, 102/1-1, 55, 102, 102/1, 102/1-1.
ugovor dolžnika - omejitev izvršbe - ugotovitvena odločba ustavnega sodišča
1/ S sklepom Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-339/98, z dne 14.10.1998 (Ur. l. RS 72/98) je bilo začasno zadržano izvrševanje 1. in 2. točke prvega odstavka 102. člena ZIZ. Omenjeno začasno zadržanje pa je prenehalo veljati z izdajo odločbe št. U-I-339/98, z dne 21.1.1999 (Ur. l. RS št. 11/99), s katero je v postopku za oceno ustavnosti nekaterih določb ZIZ Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo, da je določba 1. točke prvega odstavka 102. člena ZIZ v nasprotju z ustavo, kolikor ne določa, da je nezarubljivi del plače sorazmerno višji v primeru, če dolžnik preživlja otroke ali druge osebe, za katere obstoji zakonita dolžnost preživljanja. Omenjena odločba ustavnega sodišča je ugotovitvena odločba in z njo zakonska določba 102. člena ZIZ ni bila odpravljena ali razveljavljena. Zato se do odprave ugotovljene protiustavnosti takšna zakonska določba uporablja še naprej. 2/ Situacija, za katero je ustavno sodišče odločilo, da ZIZ ni v skladu z ustavo, bi bila podana le, če bi dolžnik preživljal otroke ali druge osebe za katere obstoji zakonita dolžnost preživljanja. Dolžnik pa takšnih okoliščin niti ne zatrjuje.
Upravičenec do kupnine v denacionalizacijskem postopku je v primeru kmetijskega zemljišča ali gozda Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in ne tudi Slovenski odškodninski sklad, tudi če je v obliki odškodnine (obveznic) sodeloval pri vračanju podržavljenega premoženja. Sredstva za kritje obveznosti iz obveznic Slovenski odškodninski sklad dobi od Sklada kmetijskih zemljišč izven konkretnih denacionalizacijskih postopkov, tako kot določajo členi 9 in 11 Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu ter člen 20/7 Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
Terjatev, ki naj bo prisojena, mora biti v času sojenja dospela (primerjaj 1. odstavek 311. člena ZPP). Če ni, pa tožbeni zahtevek po materialnem pravu še ni utemeljen in ga je potrebno zavrniti.