Zakon o industrijski lastnini daje pravice, ki izvirajo iz blagovne znamke, le upravičencem, to pa so nosilci blagovne znamke, prijavitelji in licenčni upravičenci. Poleg tega priznava pod točno določenimi pogoji iz 100. člena pravico do tožbe tudi (zgolj) uporabnikom znaka, vendar ne proti drugim uporabnikom istega ali podobnega znaka, pač pa le proti legitimiranim nosilcem blagovne znamke.
Po določbi 4. odstavka 13. člena zakona o stavki (ZStk - Uradni list SFRJ, št. 23/91) organizatorji stavke oziroma udeleženci v stavki, organizirani v nasprotju s tem zakonom, ne uživajo varstva iz prvega in drugega odstavka tega člena (varstvo pred disciplinsko in materialno odgovornostjo ter uveljavljanje temeljnih pravic iz delovnega razmerja, razen plače...). Delavcu, ki je v taki stavki sodeloval, je lahko delovno razmerje prenehalo le po pravilno izvedenem disciplinskem postopku.
Nezakonit je sklep o prenehanju delovnega razmerja, s katerim je delodajalec odpovedal delavcu delovno razmerje zaradi udeležbe v nezakoniti stavki, brez izvedenega disciplinskega postopka.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžniku za trditve, da ni pasivno legitimiran, ker fakture, ki so bile podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, ne glasijo nanj, ni bilo treba predložiti dokazov, saj se je skliceval na dokaze, ki so že v spisu. Ugovor je zato obrazložen.
ZFPPod člen 30, 31, 31/2-2,32, 34, 34/3. ZSReg člen 37. ZGD člen 580, 580/1, 580/2.
izbris družbe iz sodnega registra - uskladitev z ZGD
Pritožbeno sodišče preizkusi sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra zaradi neuskladitve po ZGD (in o zavrnitvi ugovora subjekta vpisa zoper sklep o začetku postopka izbrisa) po stanju ob izdaji izpodbijanega sklepa, zaradi česar ni mogoče upoštevati šele pritožbi priložene popolne priglasitve za vpis uskladitve v sodni register.
Prepozen je ugovor krajevne pristojnosti, če se je toženec pismenima vlogama že spustil v obravnavanje glavne stvari, ne da bi pred tem ugovarjal krajevni pristojnosti.
V materialnopravni preizkus tožbe šteje višina tožbenega zahtevka, ki je izražena v SIT, kadar izvira iz pogodbenega razmerja, ki vsebuje devizno klavzulo, saj je le ta odvisna od dogovora glede preračuna.
Predlagateljica začasne odredbe ni konkretizirala škode, ki bi ji nastala kot posledica izvršitve sklepa nadzornega sveta, katerega zadržanje je predlagala z začasno odredbo. Zato ni izkazala pogoja za izdajo začasne odredbe.
Sodišče prve stopnje je izpodibijani sklep izdalo v skladu z določilom 168. člena ZPP, zlasti njegovega 6. odst. po katerem določba o oprostitvi storkov postopka ter določba o možnosti odložitve plačila oziroma obročnega plačila sodnih taksa ne velja za podjetnika posamehnika v sporih v zvezi z njegovo dejavnostjo in za pravne osebe.
Odškodninski zahtevek družbe zoper družbenika k.d. je lahko utemeljen samo kot zahtevek družbe in ne tudi kot zahtevek, ki ga postavijo preostali družbeniki.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - odgovor na ugovor
Za trditve, da je bilo z upnikom dogovorjeno, da se plačilo dolga odloži do vnovčenja bančne garancije s strani X banke, oziroma do poplačila dolžnikove terjatve s strani Y investicijske družbe, smiselno torej, da rok za izpolnitev še ni potekel, dolžnik ni predložil niti predlagal nobenih dokazov. Zato je ugovor neobrazložen.
Trditve, ki jih je pritožnik navedel prvič v pritožbi niso upoštevne, če hkrati ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor - neobrazložen ugovor
Dolžnica za trditve, da sta bila nosilca obrti dva in da sta se po prenehanju obratovanja sporazumela, da plača vsak polovica preostanka dolga iz obrti, ni predložila dokazil. Niti ni zatrjevala dejstev v smislu 413. čl. ZOR.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - odgovor na ugovor
Za trditve, da je bilo z upnikom dogovorjeno, da se plačilo dolga odloži do vnočenja bančne garancije s strani X banke, oziroma do poplačila dolžnikove terjatve s strani Y investicijske družbe, smiselno torej, da rok za izpolintev še ni potekel, dolžnik ni predložil niti predlagal nobenih dokazov. Zato je ugovor neobrazložen. Po določbi 3. odst. 53. člena, v zvezi s 1. odst. 62. člena ZIZ odgovor na neobrazložen (neutemeljen) ugovor dolžnika izrečno ni predviden. Upnika tako ne bi zadele pravne posledice iz 1. odst. 58. člena ZIZ, zato priglašenI stroški za odgovor na ugovor niso potrebni izvršilni stroški.
Če je med upnikom in dolžnikom več obveznosti, pa tisto kar dolžnik izpolni ne zadostuje za pokritje vseh obveznosti, se pokrijejo obveznosti, za katere izjavi dolžnik ob izpolnitvi. Šele, če dolžnik ne da izjave, se pokrijejo najprej najstarejše obveznosti.
ZIL člen 60, 60/1, 100, 100/1, 60, 60/1, 100, 100/1. ZASP člen 5, 168, 5, 168.
avtorsko delo - blagovna znamka - blagovna znamka
Ustvarjalna individualnost se lahko pokaže v kreaciji imena, ne more pa se pokazati zgolj v njegovi izbiri. Sodišče ne more tožeče stranke na podlagi prijave razglasiti za nosilko blagovne znamke, ker je za priznanje pravice z odločbo, s katero se podeli znamka, pristojen Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Tožeča stranka, ki je uveljavljala dejansko podlago iz 100. čl. ZIL, lahko od sodišča zahteva samo odločitev, ki jo predvideva zakon kot pravno posledico uveljavljane dejanske podlage, in sicer ugotovitev istovetnosti ali podobnosti blagovne znamke, katere nosilec je tožena stranka, znaku, ki ga uporablja tožeča stranka za označevanje svojega blaga v prometu, in razglasitev tožeče stranke za nosilca znamke.
Če stranka v sporih majhne vrednosti ne plača predpisane takse za pritožbo niti po opominu in niso podani pogoji za oprostitev, se šteje, da je napoved pritožbe umaknila.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, s katerim bi oporekal obstoju in višini upnikove terjatve. Napovedane "naknadne" obrazložitve dolžnik do izteka osemdnevnega roka za vložitev rednega ugovora (3. odst. 9. člena ZIZ) ni predložil. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Določba 3. odst. 160. čl. ZPPSL ni omejena zgolj na terjatve iz tistega postopka prisilne poravnave, ki se je končal z začetkom stečaja po uradni dolžnosti.
Če je v pogodbi določen datum, kdaj lahko stranka zahteva izpolnitev obveznosti, je pa račun za plačilo te terjatve izdala kasneje, se s tem ne more podaljšati zastaralnega roka, kajti zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, ne pa od dneva zapadlosti računa.