izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžniku za trditve, da ni pasivno legitimiran, ker fakture, ki so bile podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, ne glasijo nanj, ni bilo treba predložiti dokazov, saj se je skliceval na dokaze, ki so že v spisu. Ugovor je zato obrazložen.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - odgovor na ugovor
Za trditve, da je bilo z upnikom dogovorjeno, da se plačilo dolga odloži do vnočenja bančne garancije s strani X banke, oziroma do poplačila dolžnikove terjatve s strani Y investicijske družbe, smiselno torej, da rok za izpolintev še ni potekel, dolžnik ni predložil niti predlagal nobenih dokazov. Zato je ugovor neobrazložen. Po določbi 3. odst. 53. člena, v zvezi s 1. odst. 62. člena ZIZ odgovor na neobrazložen (neutemeljen) ugovor dolžnika izrečno ni predviden. Upnika tako ne bi zadele pravne posledice iz 1. odst. 58. člena ZIZ, zato priglašenI stroški za odgovor na ugovor niso potrebni izvršilni stroški.
Če je v pogodbi določen datum, kdaj lahko stranka zahteva izpolnitev obveznosti, je pa račun za plačilo te terjatve izdala kasneje, se s tem ne more podaljšati zastaralnega roka, kajti zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, ne pa od dneva zapadlosti računa.
Dejstvo, da naslovnika pri ponovnem poskusu vročitve sodnega pisanja (prej mu je bilo puščeno obvestilo o došli pošiljki, ni bilo najti v poslovnih prostorih, ni mogoče opredeliti kot odklonitev sprejema pisanja.
Po določbi 4. odstavka 13. člena zakona o stavki (ZStk - Uradni list SFRJ, št. 23/91) organizatorji stavke oziroma udeleženci v stavki, organizirani v nasprotju s tem zakonom, ne uživajo varstva iz prvega in drugega odstavka tega člena (varstvo pred disciplinsko in materialno odgovornostjo ter uveljavljanje temeljnih pravic iz delovnega razmerja, razen plače...). Delavcu, ki je v taki stavki sodeloval, je lahko delovno razmerje prenehalo le po pravilno izvedenem disciplinskem postopku.
Nezakonit je sklep o prenehanju delovnega razmerja, s katerim je delodajalec odpovedal delavcu delovno razmerje zaradi udeležbe v nezakoniti stavki, brez izvedenega disciplinskega postopka.
Trditve, ki jih je pritožnik navedel prvič v pritožbi niso upoštevne, če hkrati ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave.
ZIL člen 60, 60/1, 100, 100/1, 60, 60/1, 100, 100/1. ZASP člen 5, 168, 5, 168.
avtorsko delo - blagovna znamka - blagovna znamka
Ustvarjalna individualnost se lahko pokaže v kreaciji imena, ne more pa se pokazati zgolj v njegovi izbiri. Sodišče ne more tožeče stranke na podlagi prijave razglasiti za nosilko blagovne znamke, ker je za priznanje pravice z odločbo, s katero se podeli znamka, pristojen Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Tožeča stranka, ki je uveljavljala dejansko podlago iz 100. čl. ZIL, lahko od sodišča zahteva samo odločitev, ki jo predvideva zakon kot pravno posledico uveljavljane dejanske podlage, in sicer ugotovitev istovetnosti ali podobnosti blagovne znamke, katere nosilec je tožena stranka, znaku, ki ga uporablja tožeča stranka za označevanje svojega blaga v prometu, in razglasitev tožeče stranke za nosilca znamke.
Če stranka v sporih majhne vrednosti ne plača predpisane takse za pritožbo niti po opominu in niso podani pogoji za oprostitev, se šteje, da je napoved pritožbe umaknila.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - odgovor na ugovor
Za trditve, da je bilo z upnikom dogovorjeno, da se plačilo dolga odloži do vnovčenja bančne garancije s strani X banke, oziroma do poplačila dolžnikove terjatve s strani Y investicijske družbe, smiselno torej, da rok za izpolnitev še ni potekel, dolžnik ni predložil niti predlagal nobenih dokazov. Zato je ugovor neobrazložen.
izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik za svoje trditve, da naj bi med upnikom in njim obstojalo neko drugo pravno razmerje in sicer takšno pravno razmerje, po katerem upnik naj ne bi imel denarne terjatve ni predložil dokazila, zato je ugovor neobrazložen.
Če je med upnikom in dolžnikom več obveznosti, pa tisto kar dolžnik izpolni ne zadostuje za pokritje vseh obveznosti, se pokrijejo obveznosti, za katere izjavi dolžnik ob izpolnitvi. Šele, če dolžnik ne da izjave, se pokrijejo najprej najstarejše obveznosti.
Zakon o industrijski lastnini daje pravice, ki izvirajo iz blagovne znamke, le upravičencem, to pa so nosilci blagovne znamke, prijavitelji in licenčni upravičenci. Poleg tega priznava pod točno določenimi pogoji iz 100. člena pravico do tožbe tudi (zgolj) uporabnikom znaka, vendar ne proti drugim uporabnikom istega ali podobnega znaka, pač pa le proti legitimiranim nosilcem blagovne znamke.
Odškodninski zahtevek družbe zoper družbenika k.d. je lahko utemeljen samo kot zahtevek družbe in ne tudi kot zahtevek, ki ga postavijo preostali družbeniki.
ZFPPod člen 30, 31, 31/2-2,32, 34, 34/3. ZSReg člen 37. ZGD člen 580, 580/1, 580/2.
izbris družbe iz sodnega registra - uskladitev z ZGD
Pritožbeno sodišče preizkusi sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra zaradi neuskladitve po ZGD (in o zavrnitvi ugovora subjekta vpisa zoper sklep o začetku postopka izbrisa) po stanju ob izdaji izpodbijanega sklepa, zaradi česar ni mogoče upoštevati šele pritožbi priložene popolne priglasitve za vpis uskladitve v sodni register.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor - neobrazložen ugovor
Dolžnica za trditve, da sta bila nosilca obrti dva in da sta se po prenehanju obratovanja sporazumela, da plača vsak polovica preostanka dolga iz obrti, ni predložila dokazil. Niti ni zatrjevala dejstev v smislu 413. čl. ZOR.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 36a, 36f, 103, 36a, 36f, 103.
odpravnina - sporazum o odpovedi odpravnini
Po določbah ZDR delodajalec odloča o delavčevih pravicah in obveznostih s pismenim sklepom, tudi v primeru odpravnine po 36.a členu ZDR, saj zakon ne predpisuje ustnega dogovora ali sporazuma.
Ker je bila delavcu pravica do odpravnine določena v sklepu o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka, ki je postal dokončen, bi se lahko delavec tej pravici odpovedal le s pisnim sporazumom. Zato sodišče ne upošteva navedb tožene stranke o obstoju ustnega dogovora.
Predlagateljica začasne odredbe ni konkretizirala škode, ki bi ji nastala kot posledica izvršitve sklepa nadzornega sveta, katerega zadržanje je predlagala z začasno odredbo. Zato ni izkazala pogoja za izdajo začasne odredbe.
Za presojo vprašanja pasivne legitimacije najemnika poslovnih prostorov za plačilo stroškov upravljanja in obratovanja bi bilo treba uporabiti določila pogodbe in ne določila Stanovanjskega zakona.