ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 36a, 36f, 103, 36a, 36f, 103.
odpravnina - sporazum o odpovedi odpravnini
Po določbah ZDR delodajalec odloča o delavčevih pravicah in obveznostih s pismenim sklepom, tudi v primeru odpravnine po 36.a členu ZDR, saj zakon ne predpisuje ustnega dogovora ali sporazuma.
Ker je bila delavcu pravica do odpravnine določena v sklepu o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka, ki je postal dokončen, bi se lahko delavec tej pravici odpovedal le s pisnim sporazumom. Zato sodišče ne upošteva navedb tožene stranke o obstoju ustnega dogovora.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - odgovor na ugovor
Za trditve, da je bilo z upnikom dogovorjeno, da se plačilo dolga odloži do vnočenja bančne garancije s strani X banke, oziroma do poplačila dolžnikove terjatve s strani Y investicijske družbe, smiselno torej, da rok za izpolintev še ni potekel, dolžnik ni predložil niti predlagal nobenih dokazov. Zato je ugovor neobrazložen. Po določbi 3. odst. 53. člena, v zvezi s 1. odst. 62. člena ZIZ odgovor na neobrazložen (neutemeljen) ugovor dolžnika izrečno ni predviden. Upnika tako ne bi zadele pravne posledice iz 1. odst. 58. člena ZIZ, zato priglašenI stroški za odgovor na ugovor niso potrebni izvršilni stroški.
Trditve, ki jih je pritožnik navedel prvič v pritožbi niso upoštevne, če hkrati ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave.
Če je v pogodbi določen datum, kdaj lahko stranka zahteva izpolnitev obveznosti, je pa račun za plačilo te terjatve izdala kasneje, se s tem ne more podaljšati zastaralnega roka, kajti zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, ne pa od dneva zapadlosti računa.
ZGD člen 436, 436/3. ZPP člen 183, 183/1, 183/1-1, 183, 183/1, 183/1-1.
postopek - izključitev družbenika iz družbe
Kadar s pravnomočno ugoditvijo zahtevku po tožbi aktivna legitimacija za zahtevek po nasprotni tožbi preneha, je sodišče obe tožbi dolžno obravnavati skupaj in o njih odločiti s skupno odločbo.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžniku za trditve, da ni pasivno legitimiran, ker fakture, ki so bile podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, ne glasijo nanj, ni bilo treba predložiti dokazov, saj se je skliceval na dokaze, ki so že v spisu. Ugovor je zato obrazložen.
Po določbi 4. odstavka 13. člena zakona o stavki (ZStk - Uradni list SFRJ, št. 23/91) organizatorji stavke oziroma udeleženci v stavki, organizirani v nasprotju s tem zakonom, ne uživajo varstva iz prvega in drugega odstavka tega člena (varstvo pred disciplinsko in materialno odgovornostjo ter uveljavljanje temeljnih pravic iz delovnega razmerja, razen plače...). Delavcu, ki je v taki stavki sodeloval, je lahko delovno razmerje prenehalo le po pravilno izvedenem disciplinskem postopku.
Nezakonit je sklep o prenehanju delovnega razmerja, s katerim je delodajalec odpovedal delavcu delovno razmerje zaradi udeležbe v nezakoniti stavki, brez izvedenega disciplinskega postopka.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, s katerim bi oporekal obstoju in višini upnikove terjatve. Napovedane "naknadne" obrazložitve dolžnik do izteka osemdnevnega roka za vložitev rednega ugovora (3. odst. 9. člena ZIZ) ni predložil. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Prepozen je ugovor krajevne pristojnosti, če se je toženec pismenima vlogama že spustil v obravnavanje glavne stvari, ne da bi pred tem ugovarjal krajevni pristojnosti.
Predlagateljica začasne odredbe ni konkretizirala škode, ki bi ji nastala kot posledica izvršitve sklepa nadzornega sveta, katerega zadržanje je predlagala z začasno odredbo. Zato ni izkazala pogoja za izdajo začasne odredbe.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor - neobrazložen ugovor
Dolžnica za trditve, da sta bila nosilca obrti dva in da sta se po prenehanju obratovanja sporazumela, da plača vsak polovica preostanka dolga iz obrti, ni predložila dokazil. Niti ni zatrjevala dejstev v smislu 413. čl. ZOR.
Zakon o industrijski lastnini daje pravice, ki izvirajo iz blagovne znamke, le upravičencem, to pa so nosilci blagovne znamke, prijavitelji in licenčni upravičenci. Poleg tega priznava pod točno določenimi pogoji iz 100. člena pravico do tožbe tudi (zgolj) uporabnikom znaka, vendar ne proti drugim uporabnikom istega ali podobnega znaka, pač pa le proti legitimiranim nosilcem blagovne znamke.
Sodišče prve stopnje je izpodibijani sklep izdalo v skladu z določilom 168. člena ZPP, zlasti njegovega 6. odst. po katerem določba o oprostitvi storkov postopka ter določba o možnosti odložitve plačila oziroma obročnega plačila sodnih taksa ne velja za podjetnika posamehnika v sporih v zvezi z njegovo dejavnostjo in za pravne osebe.
Za presojo vprašanja pasivne legitimacije najemnika poslovnih prostorov za plačilo stroškov upravljanja in obratovanja bi bilo treba uporabiti določila pogodbe in ne določila Stanovanjskega zakona.
Določba 3. odst. 160. čl. ZPPSL ni omejena zgolj na terjatve iz tistega postopka prisilne poravnave, ki se je končal z začetkom stečaja po uradni dolžnosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - odgovor na ugovor
Za trditve, da je bilo z upnikom dogovorjeno, da se plačilo dolga odloži do vnovčenja bančne garancije s strani X banke, oziroma do poplačila dolžnikove terjatve s strani Y investicijske družbe, smiselno torej, da rok za izpolnitev še ni potekel, dolžnik ni predložil niti predlagal nobenih dokazov. Zato je ugovor neobrazložen.
Dejstvo, da naslovnika pri ponovnem poskusu vročitve sodnega pisanja (prej mu je bilo puščeno obvestilo o došli pošiljki, ni bilo najti v poslovnih prostorih, ni mogoče opredeliti kot odklonitev sprejema pisanja.
izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik za svoje trditve, da naj bi med upnikom in njim obstojalo neko drugo pravno razmerje in sicer takšno pravno razmerje, po katerem upnik naj ne bi imel denarne terjatve ni predložil dokazila, zato je ugovor neobrazložen.
Odškodninski zahtevek družbe zoper družbenika k.d. je lahko utemeljen samo kot zahtevek družbe in ne tudi kot zahtevek, ki ga postavijo preostali družbeniki.