Čeprav je dokazni postopek pokazal, da je v ravnanju obdolženega zaznati z zakonom določene znake kaznivega dejanja grdega ravnanja, v danem primeru obd. ravnanje ni šteti za kaznivo dejanje saj mu oškodovančevo početje zmanjšuje težo, posledice pa so neznatne, torej gre za dejanje majhnega pomena.
Če je bil ukrep navideznega nakupa izvršen dvakrat, vendar v roku iz odredbe preiskovalnega sodnika, je potrebno njegovo zakonitost ocenjevati po tedaj veljavnem ZKP. Šele po noveli ZKP, ki je ta ukrep uredila bistveno drugače, je mogoče z eno odredbo državnega tožilca dovoliti samo en navidezni nakup. V času oprave dveh navideznih nakupov te omejitve ni bilo, zato so veljavni dokazi vse listine, ki izhajajo iz obeh navideznih odkupov.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo in ni izreklo stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila potem, ko je obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja zapustitve oškodovanke v prometni nesreči brez pomoči.
KZ člen 89. ZKP člen 373, 483, 483/1, 373, 483, 483/1.
dejansko stanje - kršitev kazenskega zakona
Če sodišče 1. stopnje z zaslišanjem prič zanesljivo ugotovi datum storitve kaznivega dejanja, od katerega je odvisna možnost izreka kazni mladoletniškega zapora, je dejansko stanje tudi glede tega pogoja zanesljivo ugotovljeno. Zato izrečena kazen mladoletniškega zapora ne more pomeniti kršitve kazenskega zakona.
Če upnik nima listine, primerne za vpis lastninske pravice na dolžnico, sodišče v tem primeru izvršilni predlog ne zavrne, ampak dodeli upniku primeren rok za vložitev tožbe, s katero bo zahteval vpis lastninske pravice na dolžnico.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL21696
KZ (1977) člen 100, 100/1, 100/2, 19. ZKP člen 373, 373/1.
kaznivo dejanje posilstva - spolno nasilje
Prvostopenjsko sodišče je obtoženca oprostilo obtožbe, da naj bi poskušala prisiliti oškodovanko k spolnemu občevanju. V dvomu je ostalo glede njunega namena, vendar pa njunega ravnanja, to je vse uporabe sile proti oškodovanki, vključno z odpenjanjem hlač in da je šel eden od obdolžencev z roko oškodovanki za hlače, ni ocenjevalo v sklopu z drugimi dokazi zlasti z izpovedbo oškodovanke, ki ves čas trdi, da je prepričana, da jo hočeta posiliti, že na začetku dogajanja pa sta jo vprašala, "komu bo dala". Zato je dejansko stanje zmotno ugotovljeno in je prišlo do razveljavitve sodbe.
denarna renta - povrnitev gmotne škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - aktivna legitimacija
Do denarne rente zaradi nezmožnosti za delo ali trajno povečanih poatreb je upravičen le neposredni oškodovanec. Ni pa mogoče priznati rente tretjemu, ki ga neguje.
ZPP (1977) člen 277, 277/2, 354, 354/2, 354/2-3, 354/2-11, 369, 369/2, 277, 277/2, 354, 354/2, 354/2-3, 354/2-11, 369, 369/2. ZDR člen 36f, 36f. ZTPDR člen 84, 84.
izbira kandidata - sodno varstvo
84. člen ZTPDR določa, da ima oseba, ki meni, da je bil po objavi oz. razpisu izbran kandidat, ki ne izpolnjuje objavljenih pogojev, ali da je bil drugače prekršen postopek za izbiro prijavljenih kandidatov, pravico do ugovora v 15 dneh od sprejetja sklepa o izbiri kandidata. V primeru, če delodajalec ne izbere nobenega kandidata, glede na navedeno določbo sodno varstvo ni zagotovljeno.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDSS člen 4, 4. ZTPDR člen 49, 50, 51, 52, 72, 49, 50, 51, 52, 72.
pobotni ugovor - zapadlost terjatve
Če tožena stranka ni ugotovila terjatve po 72. členu ZTPDR (odškodninske odgovornosti delavca), taka terjatev še ni zapadla ter se ne more uveljavljati v pobotnem ugovoru.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 89, 89. ZTPDR člen 55, 58, 55, 58.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - odtujitev denarja iz blagajne
Če delavec v okviru svojih nalog posluje z denarjem, je potrebno strožje presojati disciplinske kršitve v zvezi s prisvajanjem denarnih sredstev delodajalca. Zato znesek 5.000,00 SIT ne more predstavljati manjšega zneska, še posebej ob upoštevanju, da je ta znesek predstavljal neto dnevni izkupiček.
Pri ugotovljenem uspehu v pravdi je potrebno upoštevati, da je tožena stranka dolžna poleg neto plače izplačati tudi davke in prispevke od bruto plač, kar pomeni, da je tožeča stranka uspela s celotnim bruto, ne le neto zneskom.
Kolektivna pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 2, 2/2, 2/4, 39. ZDSS člen 22. ZDR člen 36b, 36c, 36c-4, 36d, 36e, 36e/2. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 368.
prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - kriteriji - posebne kategorije delavcev - delavka - nepreskrbljen otrok
Kriterij "nepreskrbljeni otrok" je treba razlagati v smislu 123. člena ZZZDR, ki določa, da so starši po polnoletnosti dolžni preživljati svoje otroke, v kolikor se redno šolajo. Ker je tožena stranka v postopku reševanja presežnih delavcev navedeni kriterij preširoko razlagala s tem, da je za nepreskrbljenega otroka štela tudi polnoletnega brezposelnega otroka, ki se ne šola, je bila tožeča stranka nezakonito opredeljena kot presežna delavka.
ZPIZ člen 3, 181, 289. ZOR člen 154, 154/1, 172, 172/1, 277, 277/1, 279, 279/1, 279/3, 394. ZPP člen 358, 358-4. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev člen 23, 24, 35. Zakon o oboroženih silah 399. ZDSS člen 14, 14/1, 36, 36/1, 36/3.
Pokojnine, invalidnine, dodatki za pomoč in postrežbo ter varstveni dodatki se kot pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (3. člen ZPIZ) po določbi 181. člena ZPIZ odmerjajo v mesečnih zneskih in izplačujejo za nazaj. Po svoji naravi so občasne denarne terjatve - ki ne temelje na obveznostih civilnega prava. Zato glede obrestovanja velja določba 1. odstavka 279. člena ZOR. Zakonite zamudne obresti se od teh terjatev priznajo od dneva vložitve tožbe, ne pa že od dneva zapadlosti vsakokratnega mesečnega zneska.
Zakon o pokojninskem zavarovanju člen 62, 64, 234, 234/1, 234/1-2. Zakon o invalidskem zavarovanju člen 62. ZUP člen 249, 249/1. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 205, 205/1, 218.
V času, ko se je tožnica upokojila (leta 1962), so bili po določbi 62. člena takrat veljavnega Zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51/57), v zvezi z 62. členom Zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 49/58) zavarovanci pri izračunavanju pokojninske osnove za odmero pokojnine razvrščani v zavarovalne razrede glede na povprečni mesečni znesek plač, ki so ga dobili v obdobju dela. Pokojninska osnova je predstavljala znesek, ustrezen odstotkom povprečnega mesečnega zneska plač, predpisanega za določen zavarovalni razred, v katerega so bili zavarovanci razvrščeni po v naprej določeni tabeli. Ker je bil najvišji zavarovalni razred, do katerega je bilo mogoče zavarovance razvrstiti, odvisen od strokovne izobrazbe, ki je bila potrebna za delo na delovnem mestu, in ne od dejanske izobrazbe, ki jo je zavarovanec sicer imel, je za ugotovitev višine pokojninske osnove pomembno, na katero delovno mesto je bil zavarovanec formalno razporejen.
SKPGd člen 13, 13/13. ZPP člen 191, 191/1, 191/1-2, 196, 199, 339, 339/1. ZDR člen 36f. ZJSRS-C člen 19. ZPPSL člen 51, 106, 106/1, 160, 160/2. ZGD člen 371, 394.
sosporniška intervencija
Sosporniška intervencija po 202. členu ZPP/99 ni možna, če se pravni učinek sodbe ne razteza tudi na intervenienta. V individualnem delovnem sporu, v katerem zahteva delavec izplačilo odpravnine po 36. f. členu ZDR, ker mu je prenehalo delovno razmerje v postopku prisilne poravnave zaradi finančne reorganizacije, Jamstvenemu skladu RS ni mogoče priznati statusa enotnega sospornika na strani tožnika in zavezati toženo stranko k plačilu zneska, ki ga je JSRS že izplačal delavcu kot odpravnino po Zakonu o Jamstvenem skladu RS (eno minimalno plačo po zadnji alinei 19. člena ZJSRS). Jamstveni sklad lahko vstopi v pravdo kot navadni sospornik, ker se pravni učinek sodbe med delavcem in delodajalcem ne razteza tudi na intervenienta, saj ni mogoče niti po zakonu niti po naravi pravnega razmerja rešiti spora samo na enak način tako za delavca - tožnika, kot za Jamstveni sklad RS.
Predlagateljica začasne odredbe ni konkretizirala škode, ki bi ji nastala kot posledica izvršitve sklepa nadzornega sveta, katerega zadržanje je predlagala z začasno odredbo. Zato ni izkazala pogoja za izdajo začasne odredbe.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor - neobrazložen ugovor
Dolžnica za trditve, da sta bila nosilca obrti dva in da sta se po prenehanju obratovanja sporazumela, da plača vsak polovica preostanka dolga iz obrti, ni predložila dokazil. Niti ni zatrjevala dejstev v smislu 413. čl. ZOR.
Da bi lahko šteli, da je nek znak generičen (oz. v navadi) za označevanje posamezne vrste blaga, mora biti znan ne samo poljubno veliki množici ljudi (v večji ali manjši pokrajini), ampak tudi sodišču.