ZOR člen 310, 310/2, 325, 325/1, 326, 326/1, 310, 310/2, 325, 325/1, 326, 326/1.
upniška zamuda
Po določbi 2. odstavka 310. člena ZOR je upnik dolžan sprejeti tudi delno izpolnitev denarne obveznosti, razen če ima poseben interes, da jo odkloni. Če prejem plačila odkloni neutemeljeno, pride v upniško zamudo, kar ima za posledico prenehanje teka obresti.
Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa dejstva, ki so pomembna za odmero odškodnine in tožniku za utrpele škodne posledice prisodilo pravično denarno odškodnino, ki je vsklajena tudi z odškodninami, ki jih sodišča prisojajo drugim oškodovancem, s primerljivimi škodnimi posledicami.
V komisijski pogodbi z dne 27.3.1991, sta se F. in Banka dogovorili za pogoje koriščenja navedenega depozita, to je prenakazilo deponiranih sredstev na žiro račun družbe D. d.o.o., ko slednja predloži sodno overjeni izpisek iz sodnega registra o dokapitalizaciji oziroma preoblikovanju podjetja D. v družbo z omejeno odgovornostjo (prim. 1. odst. 1038. čl. ZOR). S pogodbo o denarnem depozitu pridobi banka pravico razpolagati z deponiranim denarjem, vrniti pa ga mora pod pogoji, določenimi v pogodbi (2. odst. 1035. čl. ZOR). Iz povedanega izhaja, da družba F. z deponiranimi sredstvi, namenjenimi za dokapitalizacijo pravnega prednika tožeče stranke ni mogla razpolagati, obresti, ki bi jih prejela za deponirana sredstva, pa so bile nakazane (kot izhaja iz revizijskega poročila) tožeči stranki. Ne gre torej za prikrajšanje družbene lastnine, če se na drugi strani le - to ne izkaže kot okoriščenje v enaki višini. Glede na ugotovljeno dejansko stanje zato ni mogoče F. očitati okoriščenja v škodo družbene lastnine. Obravnavanega primera zato ni mogoče podvreči nobenemu abstraktnemu dejanskemu stanu iz 48. a člena ZLPP.
ZPP člen 117, 117/4, 120, 120/1, 117, 117/4, 120, 120/1.
vrnitev v prejšnje stanje
Ker tožena stranka ni v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ker je zamudila rok za odgovor na tožbo ni istočasno tudi odgovorila na tožbo, kar je procesna predpostavka za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje, je treba njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavreči.
vnovčenje akceptnih nalogov brez pravne podlage - pogodbena kazen
Ker je bil akceptni nalog vnovčen v nasprotju s pooblastilom (nalogom) tožeče stranke, mora tožena stranka znesek, ki ga je prejela brez pravne podlage, vrniti. Vprašanje, ali je upravičena do pogodbene kazni, ki se rešuje v drugih postopkih, za odločanje v tem sporu ni pomembno.
Tožena stranka tožniku neutemeljeno odreka pravico do restituiranja s škodnim ravnanjem povzročenega stanja, saj je prav to namen t.i. popolne odškodnine v pomenu določbe 190. člena ZOR - tudi če gre za ekvivalenco kot obliko odškodnine za gmotno škodo, katere obseg je determiniran z višino stroškov, potrebnih za vzpostavitev takšnega gmotnega položaja oškodovanca, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dejanja.
zavarovalnica - odškodnina - izplačilo - rok - zamudne obresti
Smisel določbe 919. člena ZOR je v tem, da zavarovalnico sili, da čimprej zadovolji upravičene zavarovančeve interese. Sodišče prve stopnje se z vprašanjem, kdaj je začel teči štirinajstdnevni rok za izplačilo zavarovalne vsote (iz 1. odstavka 919. člena ZOR), ni natančneje ukvarjalo; očitno pa je štelo, da z zadnjo dopolnitvijo izvedenskega mnenja. Pravno stališče, da je odločilno šele dopolnjeno mnenje, je prestrogo in ni v skladu s temeljnim načelom obligacijskega prava, da je treba obligacijske pravice izvrševati vestno in pošteno ter z dolžnostjo izpolnitve obveznosti in odgovornosti za njeno izpolnitev.
Ker sta stranki pogodbe o ustanovitvi služnosti jasno zapisali, da se nanaša ustanovljena služnost na določeno parcelno številko in zemjiškoknjižni vložek, sodišče prve stopnje ni ravnalo prav, ko je predlog za vpis služnostne pravice zavrnilo zato, ker v pogodbi o ustanovitvi služnosti ni opisana kultura služečega zemljišča in točna izmera.
ZOR člen 324, 360, 374, 374/1, 324, 360, 374, 374/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - odmera stroškov
ZIZ nima določb, ki bi upnika pri vložitvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine časovno omejevale. Tako lahko upnik vlož predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (računa), ne glede na datum zapadlosti, označen na verodostojni listini (računu). Ugovor zastaranja bi moral dolžnik konkretizirati. Navesti bi moral dejstva kot so datum zapadlosti terjatve, vrsta terjatve in postaviti trditev, da je potekel čas, ki je potreben za zastaranje. Zgolj na podlagi predložene verodostojne listine - računa, ki je zapadel v plačilo dne 11.09.1999, in ob upoštevanju splošnega zastaralnega roka 3 leta, pa ni moč sklepati, da je terjatev zastarala, saj je upnik predlog za izvršbo vložil že 05.05.2000. Upnik, ki je dolžniku izstavil račun, v katerem je rok za izpolnitev obveznosti določen, dolžnika v zvezi z obstojem obveznosti ni dolžan posebej opominjati
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00030832
ZFPPod člen 29, 29/1, 37, 37/2. ZGD člen 394, 394/2, 398, 398/2, 436. ZPP člen 190, 190/2, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev in izstop družbenika - prenehanje družbe po ZFPPod - izbris družbe iz sodnega registra med pravdnim postopkom - prekinitev postopka po samem zakonu - singularno pravno nasledstvo - aktivna legitimacija družbenika izbrisane družbe - dogovor o delitvi premoženja družbe
Res je, da je tožeča stranka v tožbi navedla, da je toženec samovoljno zapustil družbo. Vendar je sodišče prve stopnje z izpiskom iz sodnega registra ugotovilo, da sta bila kot družbenika gospodarske družbe V. d.o.o. ob njenem prenehanju vpisana Z. N. (tožnik) in J. M. (toženec). Zato je pravilen zaključek, da sta bila do prenehanja V. d.o.o. družbenika oba (prim. tudi prvi in drugi odstavek 436. člena ZGD). To pa pomeni, da je treba razmerje med strankama presojati tudi po določbah prava gospodarskih družb.
S prenehanjem tožeče stranke je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (3. točka prvega odstavka 205. člena ZPP), kar pomeni, da bi se nadaljeval (šele), ko bi ga prevzeli pravni nasledniki (ali ko bi jih sodnik povabil, naj to storijo - prim. prvi odstavek 208. člena ZPP). Vendar gre v konkretnem primeru za specifično situacijo. Tožeča stranka je bila namreč na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 29. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij dne 19. 1. 2000 po uradni dolžnosti izbrisana iz sodnega registra, kar pomeni, da nima univerzalnih pravnih naslednikov (prim. drugi odstavek 394. člena ZGD, ki časovno omejuje odgovornost delničarjev oz. družbenikov za obveznosti družbe, iz česar izhaja, da delničarji oz. družbeniki niso univerzalni pravni nasledniki, saj drugače njihova odgovornost ne bi bila časovno omejena; na to kaže tudi drugi odstavek 398. člena ZGD, ki govori o prevzemu obveznosti izbrisane družbe).
Družbeniki (oz. v tem primeru družbenika) bi morali zato predhodno urediti vsa pravna razmerja z zaposlenimi in upniki družbe ter medsebojna pravna razmerja. Taka ureditev medsebojnih pravnih razmerij družbenikov, po kateri bi Z. N. pripadle sporne terjatve (ki naj bi bile prej terjatve V. d.o.o.) bi zato predstavljala singularno pravno nasledstvo (in ne univerzalnega, ki bi imelo po samem zakonu za posledico procesnopravno sukcesijo), na podlagi katerega bi Z. N. od toženca lahko zahteval izpolnitev. Vendar to le ob predpostavki, da bi bil med družbenikoma tak dogovor, oziroma da bi po delitvi premoženja družbe te odškodninske terjatve pripadle tožniku (na podlagi konstitutivnega sklepa sodišča - prim. 168. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji v zvezi s 182. členom tega zakona). Ker pa ni tožnik tega niti zatrjeval (in zato še manj dokazal), je sodišče prve stopnje, ko je sicer v nasprotju z drugim odstavkom 190. člena ZPP Z. N. štelo kot tožnika (toženec ni privolil, da bi namesto tožeče stranke V. d.o.o. v pravdo vstopil tožnik Z. N., vendar to ni taka kršitev postopka, da bi moralo pritožbeno sodišče na njo paziti po uradni dolžnosti - drugi odstavek 350. člena ZPP), tožbeni zahtevek povsem pravilno zavrnilo.
statusno pravo - civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
VSL03010
ZGD člen 359, 363, 367, 436, 436/1, 438, 438/1, 439. ZPP člen 181, 181/2, 339, 339/1, 181, 181/2, 339, 339/1.
izključitev družbenika iz družbe - pristojnost - urejanje obligacijskih razmerij - pogodbena stranka - ničnost - učinek - ugotovitvena tožba - pravni interes - relativna bistvena kršitev določb postopka
"Z družbeno pogodbo" "ni mogoče pooblastiti skupščine, da odloča o izključitvi družbenika iz družbe. Takšna določba v družbeni pogodbi je nična". Odreči tožeči stranki status družbenika v času spora o tem vprašanju, bi pomenilo, odreči ji pravico do sodnega varstva glede drugih vprašanj, ki se na ta status navezujejo. Tožeča stranka uveljavlja pravno varstvo, ki naj "popravi" odločitev skupščine o njenem predlogu za odpoklic direktorja. Če pa ne gre zgolj za ugotovitev o obstoju oz. neobstoju pravnega razmerja, katere cilj je, da se avtoritativno, s sodbo odpravi spor ali negotovost v zvezi z njim, pravni interes ni procesna predpostavka takšne tožbe.
Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja sodbe ni mogoče izpodbijati. Listino bi morala tožeča stranka predložiti v postopku pred sodiščem prve stopnje.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel, da terjatev, ki je predmet izvršbe, ne obstoji, saj je v poslu nastopal samo komisionar in ni prevzel odgovornosti za družbo X & Y iz Romunije, ki svoje obveznosti ni izpolnila. S tem je dolžnik navedel pravno pomembna dejstva, s katerim je ugovor utemeljil. V zvezi z zatrjevanim pa je sodišču predložil tudi dokaze (račun in izvozno carinsko deklaracijo). Zato je dolžnikov ugovor obrazložen.
Določba 158. člena ZPP se nanaša na procesni položaj, ko tožnik tožbo dejansko umakne, kadar pa je postopek končan zaradi fikcije umika, jo je mogoče uporabiti analogno, če so za to izpolnjeni pogoji in t.j. da je dejanski stan v bistvu enak kot pri resničnem umiku tožbe.
Za uporabo določbe 1. odst. 775. člena ZOR je potrebna soglasno izražena volja obeh strank, na eni strani odločitev komisionarja, da blago obdrži zase in na drugi strani privolitev komisionarja.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - civilno procesno pravo
VSL44857
ZOR člen 813, 813. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 443, 443/1, 458, 458/1.
pogodba o posredovanju - provizija - spor majhne vrednosti
V postopku v sporih majhne vrednosti se mora, zato da bi se postopek čimprej končal, dejansko stanje razčistiti že na prvi stopnji. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da med pravdnima strankama pogodba o posredovanju ni bila sklenjena (ne v pisni ne v ustni obliki), saj med strankama ni obstajal dogovor o tem, da bo tožeča stranka za toženca karkoli posredovala.
Če stranka vloži podpisano pritožbo z navedbo, zoper katero sodbo jo vlaga, ne navede pa, v katerem delu in iz katerih razlogov sodbo izpodbija, sodišče prve stopnje takšno pritožbo pošlje sodišču druge stopnje, to pa jo v delu, v katerem stranka ni uspela, preizkusi glede razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti.
Zavarovanec zaradi izgube kritne pravice iz zavarovanja v regresnem razmerju do zavarovalnice, ki je izplačala odškodnino, ne more biti v slabšem zavarovanju, kot bi bil v odškodninskem razmerju do oškodovanca. Če je oškodovanec delno sam kriv za škodo, je upravičen le do sorazmernega plačila.
Lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičnini se lahko odvzame ali omeji v javno korist proti nadomestilu v naravi ali proti plačilu odškodnine pod pogoji, ki jih določa Zakona o stavbnih zemljiščih. Po zakonu gre na strani razlastitvenega upravičenca za izbiro med dvema možnostima (ali za odvzeto nepremičnino lastniku zagotovi drugo enakovredno nepremičnino ali plača odškodnino), od katerih ena nima nujno prednosti pred drugo. Le po naravi stvari je odškodnina možna v primeru, če ni na razpolago enakovrednega zemljišča. Glede določitve denarne odškodnine pa velja, da je pri tem pomemben namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo dotlej, ko je bilo zemljišče s planskim aktom spremenjeno v nezazidano stavbno zemljišče.