Bistvena kršitev določb kazenskega postopka ni podana, če je sodišče 1. stopnje oprlo krivdorek izpodbijane sodbe glede udeležbe obtoženca, ki jo je ves čas trajanja kazenskega postopka zanikal, samo na obremenilna zagovora soobtožencev, v katerih sta tega obtoženca izrecno obremenila kot sostorilca. Tak zagovor formalno sicer ni dokaz, ima pa dokazno vrednost in ga je na takšen način mogoče uporabiti ne glede na to, da drugih obremenilnih dokazov ni bilo (izpovedbe prič, zapisnik o zasegu vzetih stvari).
ZOR člen 84, 148, 148/1, 262, 262/1, 567, 570, 600, 84, 148, 148/1, 262, 262/1, 567, 570, 600.
zakupna pogodba - pogodba o delu - sklenitev pogodbe - odločilna dejstva
Ker je prvostopno sodišče izhajalo iz neustrezne materialnopravne podlage, kot zgornje premise, tudi ni, in na to pritožba v celoti pravilno opozarja, ugotavljalo tistih odločilnih dejstev, ki bi jih bilo dolžno ugotavljati, če bi se do obligacijskopravnega razmerja med pravdnima strankama uvodoma pravilno opredelilo. Zaradi navedenega iz dejstev, ki jih je izpodbijana sodba opredelila kot odločilna, ne more slediti materialnopravni zaključek, da tožena stranka ni dolžnik vtoževane terjatve.
Pravilnik o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev člen 9, 9/3.
izvedenec - nagrada za izvedenca - višina nagrade - tarifa
Ker je izvedenec opravil del izvedenskega dela pred uveljavitvijo pravilnika o tarifi za plačilo sodnih izvedencev in sodnih cenilcev (Uradni list RS, št. 61/97, 72/98), del pa po uveljavitvi citiranega pravilnika (navzočnost na javni obravnavi), je sodišče pravilno odmerilo nagrado za opravljeno delo tako, da je ločilo opravljena delo do uveljavitve pravilnika in po uveljavitvi.
stroški stečajnega postopka - odredba - terjatve, ki nastanejo med stečajnim postopkom
Merila, določena v Odredbi o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave (Ur. l. RS, št. 37/94 in 37/95), ki se uporabljajo kot podlaga za odmero nagrade stečajnemu upravitelju, pri odmeri nujnih stroškov niso uporabljiva niti pravno upoštevna, pač pa je uporabljiv in pravno upošteven le specificiran in dokazno podprt - dokumentiran zahtevek oziroma predlog stečajnega upravitelja (primerjaj komentar k 83. členu ZPPSL - Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997, in smiselno drugi odstavek 163. člena ZPP/99). Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor stečajnega upravitelja zoper svojo odredbo. S tem je odločilo o ugovoru stečajnega upravitelja s sklepom, zoper katerega ni pritožbe (glej drugi odstavek 14. člena ZPPSL). Ker ne gre za odločitev sodišča o pravicah ali obveznostih udeležencev stečajnega postopka niti stečajnega upravitelja in ker tudi ne gre za akt sodišča, ki bi bil izvršljiv in bi lahko postal formalno ali materialno pravnomočen, je bilo treba pritožbo zavreči (1. točka 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZPPSL).
pogodba o delu - skrita napaka - razdrtje pogodbe - urejanje obligacijskih razmerij
Pravica do razdrtja pogodbe še ne zadostuje za sklep, da je pogodba razdrta, zaradi česar ta ni več podlaga izpolnitvenemu zahtevku. Če ima pogodbena stranka takšno enostransko upravičenje, ga mora sopogodbeniku izjaviti. Uveljavitev tega upravičenja predpostavlja jasno in nedvoumno izjavo. Res prevzemnik dela odgovarja za uspeh prevzetega dela. Toda, ne gre prezreti, da so bile v konkretnem primeru obema pravdnima strankama znane okoliščine o neprimernosti materiala. Za takšen primer bi po prepričanju pritožbenega sodišča prišlo v poštev določilo 1. odst. 480. čl. ZOR (v zvezi s 3. odst. 121. čl. ZOR), po katerem se prizadeti kupec (v konkretnem primeru naročnik) ne more sklicevati na napako, če je zanjo vedel. V takšnem primeru porazdelitev rizika za uspeh posla, kakršna je v načelu uveljavljena pri pogodbi o delu, ni ustrezna.
Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. Takšna izjava pa mora biti jasna in nedvoumna, da ima lahko pravne učinke.
Dejansko stanje ni zmotno ugotovljeno, če je obtoženec po tem, ko je prijel revolver v roke in ga pritisnil na oškodovančev vrat, opustil preverko, ali je revolver nabit in repetiran, ko je do usodnega strela prišlo samo zaradi njegovega pritiska na sprožilec sicer okvarjenega revolverja (varovalka sploh ni delovala).
ZRPJZ člen 12, 13, 14, 15, 16. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede člen 14, 14/1, 15, 26, 26/1, 26/1-4. ZPP (1977) člen 373, 373/1-4. URS člen 14.
dejavnost vzgoje in izobraževanja - strokovni sodelavec - izjemno napredovanje - plačni razred - načelo enakosti pred zakonom - protiustavnost določbe pravilnika
Določba 15. člena pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede (Uradni list RS, št. 66/96), ni v skladu z ustavnim načelom enakopravnega obravnavanja državljanov oz. načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) v delu, v katerem določa omejitev, da lahko le 15 % zaposlenih strokovnih delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za izjemno napredovanje, napreduje za en plačilni razred višje od plačilnega razreda, kot bi ga lahko dosegli v skladu s 1. odst. 14. člena pravilnika.
ZTLR člen 33, 33/1. Zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini člen 1, 1/2, 2, 2/1, 4, 4/1.
družbena lastnina - pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev pravice uporabe - vpis v zemljiško knjigo
Izenačevanje pravice uporabe z lastninsko pravico na nepremičnini je materialnopravno zmotno. Za pridobitev pravice uporabe na nepremičnini vpis le-te v zemljiški knjigi ni bil konstitutiven. Po 1. odst. 2. člena Zakona o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. l. SRS št. 43/73), so se kot imetniki pravice uporabe na nepremičnini, ki je družbena lastnina, lahko vknjižile organizacije združenega dela, ki so na taki nepremičnini (že) pridobile to pravico. Pravica uporabe na nepremičnini, ki je družbena lastnina, se je po 1. odst. 4. člena cit. zakona lahko vknjižila tudi na podlagi overjene pogodbe, kadar zakon določa, da se taka pravica lahko prenese s pogodbo. Prenosa pravice uporabe nepremičnine s pogodbo noben zakon tedaj ni omejeval. Citirani zakon je v 2. odst. 1. člena sicer določal, da se vsaka sprememba imetnika pravice uporabe na nepremičnini, ki je družbena lastnina, vpiše v zemljiško knjigo. Glede na gramatikalno in teleološko razlago navedenega zakona pa vpis pravice uporabe na nepremičnini ni pogoj za pridobitev te pravice (drugače to določa 1. odst. 33. člena ZTLR za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini). Vpis pravice uporabe v zemljiški knjigi ima namen varstva pravnega prometa oziroma varstva tretjih, ki se na podatke zemljiške knjige zanesejo.
ZPP (1999) člen 499, 499/1, 86, 86/1, 374, 374/1. ZPP (1777) člen 89, 89/1.
dovoljenost revizije - postopek z revizijo - zastopanje - odvetnik
Določba 3. odst. 86. člena ZPP (1999), se ne uporablja, če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo ZPP (1999). V teh primerih se pri ugotavljanju dovoljenosti revizije uporabi 1. odst. 89. člena ZPP (1977), ki pa strankam za vložitev revizije kot izrednega pravnega sredstva ni predpisovala obveznega zastopanja po odvetniku.
V zakonu ni predvideno, da bi bilo potrebno upniku poslati kakršno koli obvestilo o uspehu dražbe. Upnika je potrebno pred izvedbo dražbe obvestiti o kraju in času prodaje, kar je sodišče tudi storilo, zato je upnik imel možnost, da se dražbe udeleži ali pa po izvedbi dražbe na tak ali drugačen način poizve, ali je bila dražba uspešna.
poseg v lastninsko pravico - gospodarski spor - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost
Spor o tožbenem zahtevku na prepoved poseganja v lastninsko pravico na nepremičnini ne glede na to, da sta pravdni stranki gospodarski družbi, ni gospodarski spor, zato je za sojenje v taki zadevi glede na vrednost spornega predmeta, nižjo od 2.000.000,00 SIT, stvarno pristojno okrajno, krajevno pa tisto sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
ZPP člen 12, 86, 86/1, 394, 394/1, 394/1-2, 394/1-10. ZPP (1977) člen 11, 89, 89/1. ZDSS člen 36, 36/1, 36/3.
socialni spor - obnova postopka - zastopanje - pooblaščenec
Ne gre za obnovitveni razlog, če je tožnik v postopku nastopal brez pooblaščenca, sodišče pa ga ni opozorilo, da lahko pooblasti pooblaščenca, saj noben zakon v socialnem sporu ne določa, da bi stranka morala imeti pooblaščenca.
Sodišče prve stopnje pravilno uporabilo pravila o dokaznem bremenu, ko je zaključilo, da je bilo na strani tožeče stranke, da dokaže obstoj zatrjevane terjatve, saj se je tožena stranka branila z navajanjem negativnih dejstev.
Zavarovalna pogodba zavarovancu nalaga obveznost delovanja za preprečitev nastanka škode (zavarovalnega primera). Opustitev takšnega ravnanja tožeči ne bi bila v škodo le v primeru, če ta njena opustitev na nastanek zavarovalnega primera ne bi mogla vplivati, te okoliščine pa mora zatrjevati in dokazati tožeča stranka.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 205, 205/1, 205/1-3.
izbris iz sodnega registra - pravdni postopek - prekinitev postopka
Tožnik, ki vodi proti gospodarski družbi pravdo na izstop iz družbe, nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka, izdan zato, ker je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra.
nedovoljena pritožba - pravni interes - ugovor po izteku roka - delna ustavitev izvršbe
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnico ne pomeni neugodne odločbe, saj ugodnejše (glede na upnikov predlog, ki je bil podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa) niti ne bi mogla doseči. Zato ji pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.
Lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičnini se lahko odvzame ali omeji v javno korist proti nadomestilu v naravi ali proti plačilu odškodnine pod pogoji, ki jih določa Zakona o stavbnih zemljiščih. Po zakonu gre na strani razlastitvenega upravičenca za izbiro med dvema možnostima (ali za odvzeto nepremičnino lastniku zagotovi drugo enakovredno nepremičnino ali plača odškodnino), od katerih ena nima nujno prednosti pred drugo. Le po naravi stvari je odškodnina možna v primeru, če ni na razpolago enakovrednega zemljišča. Glede določitve denarne odškodnine pa velja, da je pri tem pomemben namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo dotlej, ko je bilo zemljišče s planskim aktom spremenjeno v nezazidano stavbno zemljišče.
Po določbi 1. odstavka 352. člena ZPP/77 mora pritožnik, ko navaja nova dejstva, zanje predlagati tudi dokaze, pri čemer mora biti vez med dejstvi in dokazi razvidna.