zaposleni v šolah - napredovanje v naziv - svetnik - molk organa - predpostavke
Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožena stranke dne 2. 12. 2019 prejela vlogo tožeče stranke, v kateri le-ta navaja, da je v mesecu juniju oddala vlogo za napredovanje v naziv in da je bil zamujen zakonsko določen rok za izdajo odločbe in je hkrati tožeča stranka toženo stranko pozivala, da odločbo o predlogu izda v roku sedmih dni. Pri tem je navedla, da če v določenem roku 7 dni odločbe ne bo izdala, bo zaradi domneve, da je njen predlog zavrnjen, prisiljena pred Upravnim sodiščem RS sprožiti upravni spor. Rok sedmih dni se je tako iztekel 9. 12. 2019. Tožeča stranka je dne 16. 12. 2019 vložila tožbo zaradi molka organa, kar je po poteku sedmih dni od prvega poziva, naj izda odločbo v roku sedmih dni - drugi poziv v skladu z ZUS-1 ni potreben kot procesna predpostavka za vložitev tožbe. Glede na navedeno so torej podane vse procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa.
V konkretnem primeru je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke, ker tožniku pred izdajo izpodbijanega akta ni bila dana možnost, da se izjasni o poročilu o oceni doktorske disertacije, saj mu le to ni bilo poslano v izjasnitev niti pred izdajo prvostopenjskega niti pred izdajo drugostopenjskega akta. V konkretnem primeru gre za take vrste kršitev, ki bi lahko vplivala tudi na končno odločitev senata.
Prvostopenjski akt je brez obrazložitve, drugostopenjski akt pa, ki ga je treba skupaj s prvostopenjskim aktom obravnavati kot eno celoto, je sicer to pomanjkljivost poskušal odpraviti s tem, da je podal obrazložitev, ki pa se nanaša zgolj na procesni vidik. V drugostopenjskem aktu je sicer navedeno, da so člani komisije v svojem poročilu podali negativno oceno, ki pa vsebinsko niti ni povzeta.
URS člen 58. ZVis člen 6. Statut Univerze v Ljubljani (2005) člen 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142.
doktorat znanosti - odvzem doktorata znanosti - pogoji za odvzem naslova - presoja izvirnosti dela - avtonomija univerze
Dr. H.H. se v svojem mnenju ne opredeli do vprašanja pomembnosti spornega dela doktorske disertacije, ampak se je osredotočila le na dokazovanje podobnosti magistrskega in doktorskega dela, vendar pa zgolj to dejstvo, da v tem mnenju manjka opredelitev do elementa pomembnosti, ni takšna pomanjkljivost, da bi bilo zaradi tega potrebno odločbo odpraviti in vrniti zadevo v ponovno odločanje, saj sta dva od treh članov komisije obrazložila tudi element pomembnosti, do njega pa se je opredelil tudi senat univerze.
ZOFVI člen 8, 8/1, 105, 105/2, 105/3, 105/4. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 1, 2, 9, 9/1, 14, 20, 20/1, 20/1-b.
javni uslužbenec - strokovni delavec na področju vzgoje in izobraževanja - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - direktor javnega zavoda - dejavnost zavoda - izobraževalni program
Zgolj z dejansko izvedbo dejavnosti vzgoje in izobraževanja zavod ne izpolnjuje pogojev, da se lahko šteje za vzgojno izobraževalni zavod, temveč mora poleg navedenega izkazati, da kot pretežno dejavnost izvaja javno veljavne izobraževalne programe, česar pa tožnik ni zatrjeval niti izkazal. Zato JZZ C. ni vzgojno izobraževalni zavod, kar posledično pomeni, da tožnik, zaposlen na delovnem mestu direktor JZZ C., tedaj ni bil zaposlen na področju vzgoje in izobraževanja. Ker se opravljeno dodatno strokovno delo vrednoti in točkuje glede na to, na katerem področju je bil strokovni delavec, ravnatelj oziroma direktor zaposlen v času, ko je dodatno strokovno delo opravil in ker Pravilnika kot pogoj za napredovanje v naziv določa zaposlitev direktorja na področju vzgoje in izobraževanja ter se upošteva zaposlitev na delovnem mestu v času oprave dodatnega strokovnega dela, tožnik pa v letih 2006 in 2007, ko je opravil obravnavane javne prireditve, ni bil zaposlen na področju vzgoje in izobraževanja, le-teh ni mogoče upoštevati kot dodatno strokovno delo pri vrednotenju tožnikovega dela napredovanje v naziv.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatna strokovna dela
Tožnica dodatnih dokazil o tem, da je referat na mednarodni konferenci dejansko izvedla, ni predložila, teh dokazil pa ni predložil niti organizator konference. Tožena stranka je po načelu proste presoje dokazov in načelu materialne resnice ugotovila, da kljub dodatnemu ugotovitvenemu postopku obstaja dvom o verodostojnosti predloženih potrdil, zaradi česar izvedbe referatov na mednarodni konferenci ni mogoče šteti kot dokazano materialno pravno relevantno dejstvo. Tudi okoliščina, da je povzetek tožničinih prispevkov objavljen v zborniku, ne more izpodbiti predmetne odločitve, saj sama objava ne izkazuje, da je šlo za mednarodni posvet ali konferenco in da je tožeča stranka referat izvedla.
evidenca - vpis v evidenco - visokošolski zavod - pristojnost za odločanje
Po določbah ZViS ima tožena stranka le pooblastilo, da v eVŠ evidenco visokošolskih zavodov in eVŠ evidenco študijskih programov vnese podatke, ki ji jih posreduje NAKVIS, oziroma jih, če ta ne posreduje popolnih podatkov, pridobi pri visokošolskem zavodu. Nima pa pooblastila, da bi te podatke presojala po vsebini in vpise v eVŠ evidence zaradi vsebinske presoje podatkov odklonila.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20, 20č.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - mednarodni kongres ali konferenca
Splošno znano dejstvo je, da so mednarodne konference ali kongresi pomembni dogodki, običajno znani širši strokovni, včasih pa tudi laični javnosti, njihov pomen in vsebino pa določajo prav nastopajoči predavatelji, ki tam predstavijo svoje referate in so iz tega razloga navedeni v programih takih konferenc z imeni in priimki, temo referata, navedbo institucije, iz katere prihajajo ter časom in lokacijo (navedba konferenčnih prostorov oziroma dvorane), kjer bo predavanje izvedeno.
Tožnica dodatnih dokazil, da je samostojni referat na mednarodni konferenci tudi dejansko izvedla, ni predložila, niti teh ni predložil organizator konference, tožena stranka pa teh na drug način ne more pridobiti. Tožena stranka je po načelu proste presoje dokazov in načelu materialne resnice ugotovila, da kljub dodatnemu ugotovitvenemu postopku obstaja dvom o vsebinski verodostojnosti predloženih potrdil, da je šlo resnično za izvedbo referatov, zaradi česar izvedbe referatov na mednarodni konferenci ni mogoče šteti kot dokazno materialno pravno relevantno dejstvo.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 10. ZUP člen 240.
pogoji za napredovanje - javni uslužbenec - napredovanje javnega uslužbenca v višji naziv - napredovanje učiteljev - vzgoja in izobraževanje
Pri točkovanju je tožena stranka iz razlogov, ki jih obširno navaja v izpodbijani odločbi, utemeljeno podvomila v verodostojnost potrdil o izvedbi referatov, ki so bili kot dokazilo predloženi predlogu za napredovanje. Zato je utemeljeno tožečo stranko pozvala, da s predložitvijo programa posveta odpravi dvom v verodostojnost predloženih potrdil in dokaže dejansko izvedbo referatov. Na predlagatelju napredovanja oziroma stranki postopka je namreč dolžnost, da svoje navedbe v vlogi dokaže.
ureditvena začasna odredba - sprejem v študijski program - študij na univerzi - začasna odredba
Vložena tožba se nanaš na t.i.prvo fazo vpisnega postopka, ko se kandidati prijavljajo na razpisana vpisna mesta študijskega programa, predlagana začasna odredba pa posega že v t.i. izbirno fazo postopka. To pomeni, da je s predlagano začasno odredbo presežen okvir predlagane odločitve v upravnem sporu. Predlog za izdajo začasne odredbe se ne more nanašati na akte, ki bodo šele nastali na podlagi izpodbijanega akta.
ZOFVI člen 109a. OZ člen 619. ZASP člen 99. URS člen 49, 49/3. Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (2006) člen 5, 7.
strokovni izpit - pogoji za pristop - pogodba o delu - avtorska pogodba
Odločitev tožene stranke, ki je tožničino prijavo k strokovnemu izpitu zavrnila zgolj iz razloga, ker je z izvajalcem javnoveljavnega programa sklenila Pogodbo o sodelovanju, pri čemer izhaja iz 1. člena teh pogodb, da se prevzeto delo šteje kot avtorsko delo, ni v skladu z besedilom zakona in namenom zakonodajalca v zvezi z dostopom strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju do strokovnega izpita in s tem do uresničevanja pravice do enakega dostopa do delovnega mesta (tretji odstavek 49. člena Ustave RS).
Med pogodbo o zaposlitvi in pogodbo o delu razlikovanje ni v tem, da bi delo, opravljeno po podjemni pogodbi ali na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pogodbeni stranki omogočilo pridobitev ustreznih delovnih izkušenj, delo, opravljeno na podlagi avtorske pogodbe pa ne, oziroma tožena stranka ni utemeljila, da obstaja objektivna in upravičena podlaga za takšno razlikovanje zgolj na podlagi statusa pogodbe. To je ključno z vidika enakosti dostopa strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju do strokovnega izpita. Poleg tega tožena stranka tudi ni ugotavljala okoliščin, ki so stranke vodile k temu, da sta v konkretnem primeru sklenili pogodbo o sodelovanju namesto pogodbe o zaposlitvi.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 10, 10/1, 20, 20/1, 20/1-č.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje - naziv svetovalec - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - dodatno strokovno delo povezano s poklicem - zmotna uporaba materialnega prava
Mentorstvo športni ekipi na mednarodnih tekmovanjih je v povezavi s tožničinim poklicem, ki ga opravlja v Osnovni šoli A., to je s poklicem profesorice športne vzgoje, zato so njena dodatna strokovna dela brez dvoma povezana s tožničinim vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu oziroma delodajalcu. Pogoj povezanosti strokovnih del z vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu je potrebno razlagati v povezavi s prvim odstavkom 14. člena Pravilnika, v skladu s katerim se vrednoti in točkuje tisto dodatno strokovno delo, ki je opravljeno na področju, na katerem je bil strokovni delavec zaposlen v času, ko je dodatno strokovno delo opravil. Iz slednje določbe je razvidno, da je vrednotenje in točkovanje strokovnega dela vezano na področje dela, ki ga strokovni delavec opravlja pri delodajalcu, in ne na zavod, v katerem je strokovni delavec zaposlen.
Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov (2001) člen 12, 12/1, 12/1-3. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/4, 64/5.
vezanost upravnega organa na stališče sodišča - upravni postopek - subvencioniranje bivanja študentov - izredni študij
V konkretnem primeru je bistveno vprašanje, ali je v primeru, ko izredni študij ni organiziran po programu, kjer bi morali izredni študenti imeti v enem tednu tri dni študijskih obveznosti, pač pa imajo možnost obiskovati vse študijske obveznosti skupaj z rednimi študenti, izpolnjen pogoj iz 3. točke prvega odstavka 12. člena Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov. Ker v navedenem določilu 3. točke prvega odstavka 12. člena Pravilnika ne piše, da je ta pogoj izpolnjen le, če se izredni študij izvaja za izredne študente posebej, ločeno od rednih študentov, po mnenju sodišča zadostuje tudi, če lahko izredni študenti obiskujejo predavanja skupaj z rednimi študenti.
ZOFVI člen 95, 95/2. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 28.
javni uslužbenec - naziv javnega uslužbenca - napredovanje v naziv - zmotna uporaba materialnega prava - izobrazba
Ni razloga, da se ne bi upošteval kot pogoj, ki ga mora izpolnjevati učitelj petja, tudi univerzitetni študij jazz-petja, saj je glede na to, da v 28. členu Pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih glasbene šole nikjer ne piše, da se jazz-petje ne bi moglo šteti v sklop pojma petja, tudi to petje zaobseženo v pojmu petja, kot je navedeno v 28. členu Pravilnika. Pojem petje je širši pojem in nedvomno je tudi jazz-petje del petja. Razen tega je tožnica povsem razumno in prepričljivo pojasnila v svoji pripravljalni vlogi, da znanje „jazz petja“ vključuje tudi poznavanje tehničnih in muzikalnih prvin, razvoj glasbenega obsega, vokalizacijo, artikulacijo in podobno. Kdor teh prvin ne obvlada tudi ne more obvladati specializacije petja, to je jazz-petja. Iz navedenega razloga je tožena stranka napačno štela, da tožnica nima opravljenega ustreznega univerzitetnega študija smeri programa petja.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - javni uslužbenec - napredovanje javnega uslužbenca v višji naziv - pogoji za napredovanje
Na predlagatelju napredovanja oziroma stranki postopka je dolžnost, da svoje navedbe v vlogi dokaže. Ker zahtevanega programa posveta niti tožeča stranka niti organizator posveta nista predložila, dejstvo, da je tožeča stranka dejansko izvedla referate na omenjenih mednarodnih posvetih, pa ni razvidno niti iz ostalih dokazil, tudi po presoji sodišča dvom v verodostojnost predloženih potrdil ni bil ovržen. Zato je tožena stranka po načelu proste presoje dokazov in načelu materialne resnice pravilno odločila, da predloženih potrdil glede izvedbe referatov na mednarodnih znanstvenih posvetih ni mogoče šteti kot dokazno materialno pravno relevantno dejstvo.
ZOFVI člen 105. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv
Predlogu za napredovanje ni mogoče ugoditi, če ni izkazano, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za to določata zakon in na njegovi podlagi izdani Pravilnik.
ZVis člen 39, 66, 66/1, 66/1-2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
visoko šolstvo - status študenta - ista upravna zadeva - odločanje o isti stvari - ponovno odločanje o isti zadevi - zavrženje vloge
Prvostopenjski organ je lahko odločal le o tem ali tožnica izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik, kot je to zahtevala, in je pravilno odločil, da teh pogojev ne izpolnjuje zato, ker je obveznosti tega letnika že zaključila. Ker se v postopku odločanja o vpisih študentov smiselno uporabljajo določbe upravnega postopka, sodišče vidi podlago za tako odločitev v 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20, 20/3.
napredovanje v naziv - svetnik - mednarodni kongres ali konferenca - upoštevanje dodatnega strokovnega dela - zaposleni v vzgoji in izobraževanju
Sodišče se strinja z izpodbijano odločbo, da ni mogoče ugotoviti, da je tožnica na posvetih izvedla pet referatov, razen tega pa navedenih dogodkov ni mogoče šteti kot mednarodno konferenco v smislu tretjega odstavka 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Za vrednotenje po 2. točki č) razdelka 20 člena Pravilnika mora biti nedvoumno in jasno ugotovljeno, da gre za mednarodno konferenco, torej za udeležbo najmanj treh držav.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - javno veljavni študijski program
Za presojo pravilnosti razvrstitve obravnavanega študijskega programa v klasifikacijski sistem Klasius-P ni odločilno, v katero kategorijo bi program razvrstil izvajalec programa, temveč je moral organ na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja o vsebini študijskega programa uporabiti klasifikacijski predpis in program razvrstiti v klasifikacijski sistem.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 3/1, 12, 12/1, 12/2, 23, 23/2, 23/3. URS člen 52, 52/2, 54, 54/1, 56, 56/1. ZUOPP-1 člen 25, 25/1, 26, 26/3, 28. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - razmerja med starši in otroki - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
V prvem odstavku 25. člena ZUOPP-1, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe, je bilo določeno, da se zahteva za uvedbo postopka začne s pisno zahtevo staršev. V upravnem spisu je kopija te zahteve, iz katere izhaja, da jo je vložil dekličin oče, ki je na zahtevi tudi podpisan. Vendar pa se po citirani zakonski določbi zahteva za uvedbo postopka lahko začne s pisno zahtevo staršev, torej obeh staršev.
Upravna organa nista ocenila, ali je bila deklica sposobna dati svoje mnenje in tega mnenja tudi nista poskušala pridobiti. Deklica torej v postopek usmeritve ni bila pritegnjena in se tako o bistvenem ni imela možnosti izreči. Zato gre po presoji sodišča za bistveno kršitev določb postopka po tretji točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.
Dekličina mati, ki po podatkih spisa ne živi s hčerko in očetom, ni bila pritegnjena v postopek do izdaje odločbe, čeprav bi kot starš deklice morala biti. Dekličina mati se torej pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela možnost izjasniti o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo. Zato gre tudi v tem delu za bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.
ZOsn člen 60a, 68, 69, 69/4. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
osnovna šola - napredovanje v višji razred - ponavljanje razreda - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
V obravnavanem primeru učiteljski zbor glede odločitve o ponavljanju 6. razreda ni izdal obrazložene odločbe, saj je bila odločitev tožeči stranki sporočena le v obliki spričevala. Odločitev učiteljskega zbora o ponavljanju je potrdila komisija s sklepom, ki ga je zapisala pod 4. točko zapisnika z dne 2. 7. 2019, vendar pa tudi ta po presoji sodišča ne pomeni ob spoštovanju temeljnih načel oziroma pravil upravnega postopka sprejetega upravnega akta z obrazložitvijo, ki bi ustrezala zakonskemu standardu, ter stranki zagotavljala učinkovito pravno varstvo, sodišču pa preizkus odločitve.