ZVis člen 39, 66, 66/1, 66/1-2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
visoko šolstvo - status študenta - ista upravna zadeva - odločanje o isti stvari - ponovno odločanje o isti zadevi - zavrženje vloge
Prvostopenjski organ je lahko odločal le o tem ali tožnica izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik, kot je to zahtevala, in je pravilno odločil, da teh pogojev ne izpolnjuje zato, ker je obveznosti tega letnika že zaključila. Ker se v postopku odločanja o vpisih študentov smiselno uporabljajo določbe upravnega postopka, sodišče vidi podlago za tako odločitev v 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20, 20/3.
napredovanje v naziv - svetnik - mednarodni kongres ali konferenca - upoštevanje dodatnega strokovnega dela - zaposleni v vzgoji in izobraževanju
Sodišče se strinja z izpodbijano odločbo, da ni mogoče ugotoviti, da je tožnica na posvetih izvedla pet referatov, razen tega pa navedenih dogodkov ni mogoče šteti kot mednarodno konferenco v smislu tretjega odstavka 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Za vrednotenje po 2. točki č) razdelka 20 člena Pravilnika mora biti nedvoumno in jasno ugotovljeno, da gre za mednarodno konferenco, torej za udeležbo najmanj treh držav.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - javno veljavni študijski program
Za presojo pravilnosti razvrstitve obravnavanega študijskega programa v klasifikacijski sistem Klasius-P ni odločilno, v katero kategorijo bi program razvrstil izvajalec programa, temveč je moral organ na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja o vsebini študijskega programa uporabiti klasifikacijski predpis in program razvrstiti v klasifikacijski sistem.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 3/1, 12, 12/1, 12/2, 23, 23/2, 23/3. URS člen 52, 52/2, 54, 54/1, 56, 56/1. ZUOPP-1 člen 25, 25/1, 26, 26/3, 28. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - razmerja med starši in otroki - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
V prvem odstavku 25. člena ZUOPP-1, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe, je bilo določeno, da se zahteva za uvedbo postopka začne s pisno zahtevo staršev. V upravnem spisu je kopija te zahteve, iz katere izhaja, da jo je vložil dekličin oče, ki je na zahtevi tudi podpisan. Vendar pa se po citirani zakonski določbi zahteva za uvedbo postopka lahko začne s pisno zahtevo staršev, torej obeh staršev.
Upravna organa nista ocenila, ali je bila deklica sposobna dati svoje mnenje in tega mnenja tudi nista poskušala pridobiti. Deklica torej v postopek usmeritve ni bila pritegnjena in se tako o bistvenem ni imela možnosti izreči. Zato gre po presoji sodišča za bistveno kršitev določb postopka po tretji točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.
Dekličina mati, ki po podatkih spisa ne živi s hčerko in očetom, ni bila pritegnjena v postopek do izdaje odločbe, čeprav bi kot starš deklice morala biti. Dekličina mati se torej pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela možnost izjasniti o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo. Zato gre tudi v tem delu za bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.
ZOsn člen 60a, 68, 69, 69/4. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
osnovna šola - napredovanje v višji razred - ponavljanje razreda - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
V obravnavanem primeru učiteljski zbor glede odločitve o ponavljanju 6. razreda ni izdal obrazložene odločbe, saj je bila odločitev tožeči stranki sporočena le v obliki spričevala. Odločitev učiteljskega zbora o ponavljanju je potrdila komisija s sklepom, ki ga je zapisala pod 4. točko zapisnika z dne 2. 7. 2019, vendar pa tudi ta po presoji sodišča ne pomeni ob spoštovanju temeljnih načel oziroma pravil upravnega postopka sprejetega upravnega akta z obrazložitvijo, ki bi ustrezala zakonskemu standardu, ter stranki zagotavljala učinkovito pravno varstvo, sodišču pa preizkus odločitve.
ZUOPP-1 člen 25. ZUP člen 9, 10, 125, 133, 145, 146, 146/4, 237.
otrok s posebnimi potrebami - vezanost organa na zahtevek stranke - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - posebni ugotovitveni postopek - usmerjanje v programe vzgoje in izobraževanja
Zahteva, s katero je bil začet postopek, ni zajemala zahteve za odločitev o obveznosti prepisa oziroma vključitve otroka v drug vrtec kot tisti, v katerega je bila deklica vpisana ob vložitvi zahteve. S tem, ko je upravni organ odločil o taki zahtevi, ki je tožeče stranke niso vložile, je kršil določilo 125. člena ZUP.
Tožena stranka je o zahtevi za uvedbo postopka usmerjanja odločila po opravljeni poizvedbi pri zasebnem vrtcu, v katerega je otrok vključen, in pri treh javnih vrtcih v okolici bivališča tožečih strank, ter na podlagi mnenja KUOPP. Ker pa je odločala v posebnem ugotovitvenem postopku, je bila pred izdajo odločbe dolžna upoštevati načelo kontradiktornosti oziroma načelo zaslišanja stranke iz 9. oziroma 146. člena ZUP. Tožena stranka tožeče stranke pred izdajo odločbe ni seznanila z dejstvom, da je po uradni dolžnosti opravljala poizvedbe pri drugih vrtcih in posledično z ugotovljenim dejanskim stanjem v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za sprejem otroka s posebnimi potrebami, zato jima je onemogočila, da se v zvezi s tem izjavita.
ZUOPP-1 člen 18, 18/1, 25, 25/1, 29, 29/3. ZUP člen 9, 9/1, 133, 146, 146/4.
otrok s posebnimi potrebami - usmerjanje v programe vzgoje in izobraževanja - vezanost organa na zahtevek stranke - meje tožbenega predloga - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker se je postopek začel na zahtevo tožeče stranke, sodišče ugotavlja, da je drugostopenjski organ prekoračil meje postavljenega zahtevka s tem, ko je določil, da se otroka vključi v (drug) vrtec C., zaradi česar je bila odločitev sprejeta v nasprotju s postavljenim zahtevkom. V upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke, namreč velja načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega zahtevka.
Mnenje Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami se ne more šteti za seznanitev z dejanskim stanjem, temveč gre zgolj za dokaz v upravnem postopku.
Komisija je bila imenovana dne 22. 2. 2016, mnenje pa je napisala 4. 3. 2016. Z zaprosilom dekana z dne 22. 2. 2016 in navedenim mnenjem je bil tožnik seznanjen dne 2. 6. 2016, ko je prejel dopis Komisije za etična vprašanja UL z dne 25. 5. 2016, na katerega je odgovoril z dopisom z dne 11. 7. 2016. Očitno je torej, da je dne 12. 4. 2017 vložena tožba glede na omenjene določbe ZUS-1 in tožbeni zahtevek vložena po poteku 30-dnevnega roka.
Ker v tem primeru tožena stranka ni nastopala kot organ, ki bi izdajal upravne akte v okviru izvrševanja upravne funkcije, očitano dejanje ne more biti predmet presoje v upravnem sporu niti po 4. členu ZUS-1.
Izpodbijana odločitev je bila sprejeta na podlagi ocene, ki jo je izdelala Komisija za oceno magistrske naloge, sestavljena iz treh strokovnih poročevalcev. Odločitev Senata fakultete torej po svoji naravi pomeni oceno s strani tožnice predloženega magistrskega dela, odločitev o zavrnitvi le-te pa predstavlja del postopka ocenjevanja, ki je opravilo strokovne narave in nima značaja odločanja o upravni zadevi, zavrnitev magistrske naloge pa tudi ni pravica ali pravna korist s področja upravnega prava. Gre namreč za strokovno akademsko presojo visokošolskih učiteljev, ki imajo doktorat znanosti z znanstvenega področja, s katerega želi študent pridobiti magistrski naziv, znotraj pedagoškega procesa, katerega namen je oceniti magistrsko nalogo z vidika njenega prispevka k znanosti, in ne za odločanje o kakšni pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval tožnici, ali bi z njo nalagal kakšno obveznost.
visokošolski strokovni študijski program - dodiplomsko oziroma podiplomsko izobraževanje - izpolnjevanje študijskih obveznosti - oprava manjkajočih izpitov
Iz točke 7 študijskega programa B je razvidno, da tisti, ki se odločijo za diplomsko nalogo s področja D, morajo predhodno opraviti pregledni diplomski izpit s področja E. Sodišče ugotavlja, da se je tožnica odločila za diplomsko nalogo s področja D. Glede na vsebino študijskega programa B v odločitvi tožene stranke ni nobenih elementov arbitrarnosti. Ker te obveznosti tožnica ni opravila, v postopku ni izkazala, da je opravila vse obveznosti po študijskem programu in da bi ji tožena stranka morala izdati diplomo.
Ni relevantno to, kaj je določeno v elektronskem indeksu, ampak so relevantne lahko le tiste študentske obveznosti, ki jih določa akreditiran študijski program.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 20, 20/1, 20/1-b, 20/1-b-1, 20/1-c, 20/1-c-2, 20/1-č, 20/1-č-3.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - učitelj športne vzgoje - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - pravilna uporaba materialnega prava - skladnost z ustavo
Za izpolnjevanje pogoja, v zvezi s katerim mora strokovni delavec za napredovanje v naziv svetnik zbrati najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s pravilnikom ovrednoteno z najmanj tremi točkami, ima strokovni delavec možnost, da opravi dodatno strokovno delo, ki je v skladu z 20. členom Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive ovrednoteno s tremi točkami, lahko pa tudi takšno, ki se vrednoti s štirimi, petimi, osmimi ali desetimi točkami. Katero dodatno strokovno delo se ovrednoti s tremi točkami ali več, taksativno našteva pravilnik v razdelkih c) do f), pri čemer omogoča strokovnemu delavcu, da lahko z različnimi vrstami strokovnih del z različnih področij doseže zahtevano število točk. Ovrednotenje dodatnega strokovnega dela strokovnega delavca s področja športa s tremi ali več točkami v skladu s pravilnikom, ni mogoče na podlagi priloženega potrdila C., vendar pa to ne pomeni, da tožnik kot strokovni delavec s področja športa ne more doseči treh ali več točk.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20, 20/1, 20/1-Č.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - vrednotenje - prosta presoja dokazov - dokazno breme - prekluzija
Tožnica tudi po dopolnitvi predloga za napredovanje ni izkazala pridobitve oz. doseganja dodatnih točk za opravljeno strokovno delo, ki se v skladu s pravilnikom točkuje s štirimi točkami, ker za to ni predložila takšnih dokazil, ki bi z zadostno stopnjo verjetnosti, to je na stopnji gotovosti toženki omogočali ugotoviti, da je strokovno delo, ki ga je pripravila in izvedla, samostojni referat.
URS člen 58. ZUS-1 člen 2, 17. ZVis člen 38.a, 41, 71.
vpis na fakulteto - avtonomija univerze - pogoji za vpis - pasivna legitimacija - litispendenca
Sodišče izpodbijani akt presoja s procesnega vidika, v materialnem smislu pa samo toliko, kolikor gre za pravico do enakega dostopa do izobraževanja na visokošolskih zavodih pod enakimi pogoji.
Tožnik niti ne zatrjuje, da bi imel, v skladu z določbami Razpisa za vpis v podiplomske doktorske študijske programe 3. stopnje Univerze na Primorskem v študijskem letu 2016/2017, izpolnjene pogoje, in sicer vsaj polovico obveznosti po ECTS s predhodnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. To pa pomeni, da sta organa obeh stopenj v tej zadevi, ob upoštevanju citiranih določb Razpisa, odločila pravilno.
univerza - avtonomija univerze - pristojnost - dvostopenjski postopek - javna služba - nosilec javnih pooblastil
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ni drugostopenjski organ v upravnih zadevah, kjer v upravnem postopku odločajo organi univerze, hkrati pa tudi ne obstaja noben drug organ, ki bi imel vlogo drugostopenjskega organa v zvezi z upravnim odločanjem univerzitetnih organov. Z dokončnim upravnim aktom univerze se upravni postopek na univerzi konča in je možen le še upravni spor. Ker tožena stranka ni drugostopenjski organ pri upravnih odločitvah univerze in ker tudi noben drug organ nima pri tem vloge drugostopenjskega organa, je tožena stranka pravilno zavrgla vlogo.
Pri pedagoškem procesu ne gre za oblastveno odločanje, ampak za izvajanje negospodarske javne službe, torej za storitveno dejavnost javnega sektorja, kot jo opravljajo tudi zdravstvene ustanove, ostale izobraževalne ustanove, kulturne ustanove ipd. Izvajalci javnih služb postopajo v skladu z ZUP, kadar odločajo o pravicah in obveznostih uporabnikov njihovih storitev, vendar pa za njih glede odločanja na drugi stopnji ne velja določilo 232. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se nanaša le na nosilce javnih pooblastil.
Pravilnik o subvencioniranju študentske prehrane (2014) člen 12, 12/1, 12/1-3. ZVis člen 37, 73b.
subvencioniranje bivanja študentov - načelo zaslišanja strank - izredni študij
V konkretnem primeru je bistveno vprašanje, ali je v primeru, ko izredni študij ni organiziran po programu, kjer bi morali izredni študenti imeti v enem tednu tri dni študijskih obveznosti, pač pa imajo možnost obiskovati vse študijske obveznosti skupaj z rednimi študenti, izpolnjen pogoj iz 3. točke prvega odstavka 12. člena Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov. Ker v navedenem določilu 3. točke prvega odstavka 12. člena Pravilnika ne piše, da je ta pogoj izpolnjen le, če se izredni študij izvaja za izredne študente posebej, ločeno od rednih študentov, zadostuje tudi, če lahko izredni študenti obiskujejo predavanja skupaj z rednimi študenti.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20. ZOFVI člen 105. ZVP člen 10, 140.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - načelo materialne resnice - prosta presoja dokazov - dokazila k vlogi
Organ v odločbi pojasnjuje potek celotnega ugotovitvenega postopka. V postopek je pritegnil tako tožnico kot tudi organizatorja Združenja A., in nato na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka zaključil, da dejstva, da je tožnica izvedla na znanstvenih posvetih pet samostojnih referatov, ki bi ustrezali kriteriju iz 2. točke razdelka č) 20. člena Pravilnika ni mogoče šteti za dokazanega. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi v zadostni meri obrazložila, zakaj je podvomila v verodostojnost predloženih potrdil v smislu dokazovanja izpolnjevanja pogoja iz 2. točke razdelka č) 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju in zakaj je v konkretnem primeru zahtevala še dodatna dokazila o izvedbi navedenih referatov.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20. ZOFVI člen 105. ZUP-UPB2 člen 10.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - dokazila k vlogi - prosta presoja dokazov
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi v zadostni meri obrazložila, zakaj je podvomila v verodostojnost predloženih potrdil v smislu dokazovanja izpolnjevanja pogoja iz 2. točke razdelka č) 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju in zakaj je v konkretnem primeru zahtevala še dodatna dokazila o izvedbi navedenih referatov.
Iz vabila na 16. mednarodni znanstveni posvet, izhaja, da so v okviru tega posveta predvidene razstava, predstavitev projektov in delavnice (samostojni referati v vabilu niso predvideni). Iz vabila na 17. Mednarodni znanstveni posvet, ki se prav tako nahaja v upravnem spisu, pa izhaja, da so v okviru tega posveta predvidene razstava projektov, vabljena predavanja, predstavitve projektov in delavnice (samostojni referati tudi v tem vabilu niso predvideni).
ZZdrS člen 12, 12/2, 71. ZPVI člen 11, 11/7. Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (2004) člen 2, 31 b, 31 b/1, 31 č.
zdravstvena dejavnost - zdravniška služba - licenca za opravljanje dejavnosti - strokovna usposobljenost
Tožnik ne izpolnjuje pogojev za samostojno opravljanje dela v Republiki Sloveniji že zato, ker je bilo pravnomočno ugotovljeno, da v tujini opravljeno izobraževanje ni enakovredno slovenskemu strokovnemu naslovu doktor dentalne medicine. Takšen naziv oziroma poklicno kvalifikacijo v Republiki Sloveniji bo tožnik lahko pridobil zgolj v primeru, če bo opravil še štiri manjkajoče izpite.
ZVis člen 48, 48/2, 71. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
univerza - avtonomija univerze - upravna zadeva - upravni akt - dopustnost upravnega spora - doktorska disertacija - komisija
Sklep o ustavitvi postopka imenovanja komisije za zagovor doktorske disertacije ne predstavlja javnopravnega, enostranskega, oblastvenega, posamičnega akta, izdanega v okviru izvrševanja upravne funkcije, ki bi posegal v pravni položaj tožnika, saj se z izpodbijanim sklepom ni odločilo o nobeni njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu 2. člena ZUS-1.Gre le za procesni sklep, izdan v postopku priprave in zagovora doktorske disertacije.