Ker je sodno varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu subsidiarno, je za dovoljenost tožbe treba tudi presoditi, ali ima glede na okoliščine in značilnosti v tožbi zatrjevane kršitve ustavnih pravic tožnik na voljo drugo učinkovito sodno varstvo. Ker je bil vsakemu posameznemu tožniku izdan upravni akt, ki je lahko predmet sodnega varstva po 2. členu ZUS-1, v okviru katerega lahko stranka uveljavlja vse kršitve, tudi kršitve ustavnih pravic, procesne predpostavke za tožbo po 4. členu ZUS-1 niso izpolnjene, zato je sodišče tožbo v tem delu zavrglo.
Čeprav toženka za izdajo sklepov o začasni prepovedi zbiranja v vzgojno-izobraževalnem zavodu in napotitvi na izobraževanje na daljavo, v izreku katerih je posameznemu učencu od 17. 11. 2021 pa do dneva, ko bo starš oziroma zakoniti zastopnik podal soglasje k samotestiranju ali predložil dokazilo o izpolnjevanju izjeme o samotestiranju, začasno prepovedano zbiranje v vzgojno-izobraževalnem zavodu, učenec pa je za čas začasne prepovedi zbiranja v vzgojno-izobraževalnem zavodu napoten na izobraževanje na daljavo, ni imela izrecnega pooblastila v veljavnih pravnih normah, je z njimi s položaja moči, oblastveno, tožnikom onemogočila vstop v šolo in obiskovanje pouka v prostorih šole. Osnovnošolsko izobraževanje je ustavna pravica in dolžnost otrok, obiskovanje pouka in izobraževanje v šoli pa je tudi uzakonjena kot pravica in dolžnost učencev v osnovni šoli. Sodišče zato sodi, da bi toženka morala smiselno uporabiti določbe IV.A poglavja ZOsn, ki urejajo postopek odločanja o pravicah in dolžnostih učencev. Toženka je prezrla določbo, da o pritožbah v zvezi z uresničevanjem pravic in dolžnosti otroka oziroma učenca odloča pritožbena komisija, katere sestava je določena v 60.c členu ZOsn.
Napačen pravni pouk, ki ga je toženka dala v obravnavanih sklepih, za tožnike ne more imeti nobenih škodljivih posledic, zato je sodišče v skladu s šestim odstavkom 215. člena ZUP tožnikom omogočilo vložitev pritožbe zoper sklepe.
ZUS-1 člen 32, 32/3. ZMat člen 4. Pravilnik o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami (2014) člen 5.
matura - otrok s posebnimi potrebami - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - pravica opravljati maturo na podlagi prilagojenega načina opravljanja ali ocenjevanja
Sodišče je z izdanim sklepom o ureditveni začasni odredbi odločilo, da se tožniku poleg že priznanih prilagoditev omogoči uporaba pripomočka računalnika z e-bralcem in zagotovi opravljanje poklicne mature ba spomladanskem izpitnem roku v tem šolskem letu, saj je tožnik izkazal težko popravljivo škodo oz. nujnost začasne ureditve stanja.
Tožnik ima končano podiplomsko izobrazbo iz socialnega managementa, kar je več kot določa ZSV za (minimalni) izobrazbeni pogoj, ki zadostuje izobrazbenemu kriteriju.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv - izredni profesor - pravica do izjave - pomanjkljiva obrazložitev
Toženka zaradi napačnega izhodišča glede datuma vložitve prošnje, in s tem izpolnjevanja pogojev ob vložitvi, ni presojala tožnikovih pritožbenih navedb glede izpolnjevanja pedagoške usposobljenosti, ki je ključna za odločitev o njegovem napredovanju v naziv. Tako je izostala presoja tožnikovih pritožbenih navedb glede mnenja Študentskega sveta in glede disciplinskega postopka.
šolnina - upravni akt - oblika - upravna odločba - upravni spor - pravica do izjave
Odločitev tožene stranke, da ne sprejme in ne obravnava pritožbenih navedb tožeče stranke, navedenih v vlogah, vloženih v ponovljenem postopku, ker so vložene po poteku roka za pritožbo iz prvega upravnega postopka - torej tistega, ki je bil predmet upravnega spora opr. št. II U 374/2020, ni pravilna, ker je sodišče s sodbo odločilo, da se ta postopek, torej celoten pritožbeni postopek, ponovi.
Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah (2018) člen 32. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 14. KOP člen 9, 9/1. ZPSI-1 člen 56, 56a, 56a/1, 56a/1-1, 82, 82/1, 82/3, 48, 48/1, 48/1-4. ZUP člen 138, 138/1, 146, 146/3, 254, 254/2, 214-1, 214-2. URS člen 15, 15/3, 14, 56, 56/1, 57, 57/3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 41.
vzgojni ukrep - izključitev iz šole - pravica do izobraževanja - največja korist otroka - pravica do obrambe - načelo sorazmernosti - začasna odredba - neugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena - neobrazložena odločba
Narava sodnega postopka v upravnem sporu, kot je obravnavani, je ta, da sodišče v tem sodnem postopku ne ugotavlja, kaj se je v resnici zgodilo ob incidentih dne ... 2024 na Srednji šoli ... med 4 šolsko uro in neposredno po njej, ampak sodišče v tem sodnem postopku presoja le to, ali izpodbijani akt tožene stranke prestane sodni preizkus zakonitosti, ali ga ne prestane.
Izpodbijani akt je očitno nezakonit iz procesnih razlogov in sicer v tem smislu, da tudi ne bi bilo mogoče presoditi njegove materialno-pravne pravilnosti.
Pri izrekanju najhujših vzgojnih ukrepov se ne smejo kazati dvomi oziroma pomisleki o morebitni rasni diskriminaciji.
Natančna ugotovitev dejanskega stanja, natančna dokazna ocena in obrazložitev odločbe, ki ustrezno obravnava vse ključne pritožbene ugovore in argumente prizadete stranke, je najbolj temeljni pogoj (conditio sine qua non) za to, da se odstrani vsakršen pomislek o morebitni nenamerni diskriminaciji na podlagi rase ali etnične oziroma narodnostne pripadnosti.
ZVis člen 71. Statut Univerze v Ljubljani (2017) člen 126.
visokošolski strokovni študijski program - visoko šolstvo - plačilo šolnine - delna oprostitev plačila
Univerza lahko avtonomno določa kriterije in način izvedbe postopka za plačilo oziroma oprostitev šolnin v svojem splošnem aktu.
Razloge za oprostitev šolnin je treba interpretirati restriktivno, saj je plačilo za doktorski študij pravilo in je pomemben vir financiranja doktorskih programov. Vendar je treba pri odločitvah upoštevati zakonske oziroma podzakonske predpise.
Ob upoštevanju prvega odstavka 6. člena ZUP sodišče ocenjuje, da je pravilno stališče tožene stranke o njeni dolžnosti spoštovanja veljavnih vladnih odlokov in možni izpostavljenosti inšpekcijskim ukrepom ter globam v prekrškovnem postopku v nasprotnem primeru. Tožena stranka je bila (tako kot tožniki) v spornem obdobju zavezanka po takrat veljavnem Odloku 174/2021, ki je pričel veljati 8. 11. 2021 in je veljal do 21. 2. 2022, zato po presoji sodišča njenim dejanjem ni mogoče očitati nezakonitosti. Odlok 174/2021 je namreč določal, katere ukrepe mora izvajati in na kakšen način, tožena stranka pa je bila na njegovi podlagi zavezana v vzgojno-izobraževalnem zavodu opraviti testiranje (preverjati izpolnjevanje pogoja PCT) pod nadzorom osebe, ki jo določi ravnatelj.
vzgojni ukrep - izključitev iz šole - ogrožanje življenja - ogrožanje zdravja - napačna uporaba materialnega prava
Mld. tožnik je skico na prošnjo sošolke poslal izrecno le tej, nikomur drugemu, ni je dal sam v obtok, nikomur z njo ni grozil, nobenega podatka ni, da bi izvajal karkoli, da bi načrt res uresničil, po treh mesecih se je skica pojavila s strani tretjih oseb. Zgolj narisati skico napada (ali risati orožje, kar toženka tudi izpostavlja) še ne more povzročiti "ogrožanje svojega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih, ki ima ali bi lahko imelo za posledico težjo telesno poškodbo oziroma težje duševne motnje ". Niti okoliščina, da se je tožnik moral s to temo ukvarjati že dalj časa, da je pokazal veliko mero zavzetosti pri risanju načrta in veliko pomanjkanje empatije do drugih. Kot povedano, za zapolnitev norme "ogrožanje svojega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih", je treba kaj več. Take tožnikove aktivnosti pa niso v ničemer izkazane. ZPSI-1 risanja neustreznih vsebin tudi ne opredeljuje kot kršitev.
izobraževanje - vrednotenje izobraževanja - priznanje izobraževanja - obvestilo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Dejstvo, da je zakonodajalec v zvezi s postopkom vrednotenja uporabil pojme vrednotenje, mnenje in informacija, kaže na to, da je ta postopek strokovno opravilo, mnenja, s katerimi se ta postopek zaključi, pa so celo po izrecni določbi 6. člena ZVPI informativno-svetovalne narave. Glede na navedeno mnenj ENIC-NARIC centra ni mogoče šteti za upravne akte, s katerimi bi bilo odločeno o pravici ali pravni koristi posameznika
vpis na fakulteto - pravica do izobraževanja - posebne potrebe otroka - omejitev - podzakonski predpis - exceptio illegalis
Določba tretjega odstavka 32. člena Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu, po kateri se posebni status ne upošteva v rednem, ampak šele v naknadnem izbirnem postopku, če se kandidat v rednem postopku ni nikamor uvrstil, presega v tretjem odstavku 69.a člena ZViS opredeljen zakonski okvir pooblastila iz četrtega odstavka tega člena in je tudi po vsebini nasprotna navedeni zakonski določbi in njenemu namenu, zato je po presoji sodišča pri odločanju ni dopustno uporabiti (exceptio illegalis).
subsidiarni upravni spor - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - osnovna šola - varstvo ustavne pravice - otrok s posebnimi potrebami - odlok - ugotovitveni tožbeni zahtevek
Očitek tožnikov, da je tožena stranka s svojimi ravnanji posegla v ustavno zagotovljeno pravico tožnikov do izobraževanja, je utemeljen, saj tožnika v spornem obdobju nista mogla vstopiti v prostore šole in nista smela biti del tam izvajanega pedagoškega procesa, pač pa sta se morala za razliko od ostalih učencev izobraževati na daljavo. Ne glede na to pa sodišče meni, da tako ravnanje tožene stranke, ki so temeljilo na obveznostih, ki ji jih je nalagal Odlok, še ne pomeni, da je bil njen poseg v pravico tožnikov do izobraževanja nedopusten oziroma nezakonit. Tožena stranka je namreč, ko je od učencev (in zaposlenih) zahtevala obvezno izvajanje testiranja s testi HAG za samotestiranje pod nadzorom osebe, ki jo določi ravnatelj, kakor tudi preverjala predhodna pisna soglasja oziroma nesoglasja staršev ali zakonitih zastopnikov k izvajanju testiranja učencev, ravnala zakonito, saj je morala skladno s prvim odstavkom 6. člena ZUP spoštovati in izvajati v spornem obdobju (december 2021 do 21. 2. 2022) veljavne določbe Odloka. Ker je to tožena stranka enako zahtevala od vseh učencev, ne gre slediti tožnikoma, da je bila njena odločitev, da tožnikoma prepove vstop v šolo in jima odredi izobraževanje na daljavo, diskriminatorna. Tožnika (oziroma njuni starši) sta bila s predvidenimi posledicami v primeru odklonitve soglasja staršev za izvedbo samotestiranja tožnikov vnaprej seznanjena, v tožbi pa tudi ne zatrjujeta, da bi tožena stranka v primeru drugih učencev, za katere starši prav tako ne bi podali soglasja za samotestiranje s testi HAG (če so taki primeri bili), ravnala drugače.
ZOsn člen 60a, 68, 69, 69/3, 69/4, 69/6. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
osnovna šola - napredovanje v višji razred - ponavljanje razreda - ocenjevanje - obrazložitev odločbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - soglasje staršev
Upravno sodišče RS je že večkrat pojasnilo, da mora učiteljski zbor odločitev o tem, da učenec ne napreduje v naslednji razred, pri čemer gre za odločanje po prostem preudarku, izdati v obliki pisne odločbe.
Ker upravni spor glede šolske ocene ni dovoljen, tudi odločitve tožene stranke, sprejete v postopku ugovora zoper oceno, ne morejo biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
tožba po 4. členu ZUS-1 - COVID-19 - odlok - poseg v ustavne pravice posameznika - ugotovitveni zahtevek
Tožnika toženi stranki sicer utemeljeno očitata, da je s svojim dejanjem posegla v njune človekove pravice in temeljne svoboščine, to ne nazadnje priznava tudi tožena stranka sama, ko navaja, da je nesporno, da ukrepi, ki so namenjeni preprečevanju širjenja nalezljive bolezni, posegajo v ustavne pravice, a to še ne pomeni, da je poseg ustavno nedopusten. Tožena stranka je namreč, ko je od tožnikov, ostalih učencev in zaposlenih zahtevala obvezno izvajanje testiranja s testi HAG za samotestiranje učencev pod nadzorom osebe, ki jo določi ravnatelj in zaposlenih, kakor tudi preverjala predhodna pisna soglasja oziroma nesoglasja staršev ali zakonitih zastopnikov k izvajanju testiranja učencev, ravnala zakonito, saj je morala skladno s prvim odstavkom 6. člena ZUP spoštovati in izvajati takrat veljaven Odlok 174/21.
vpis na fakulteto - exceptio illegalis - študent s posebnimi potrebami
Namen ZViS je, da se študentom oziroma kandidatom s posebnimi potrebami in s posebnim statusom med drugim zagotovi ugodnejša obravnava v izbirnem postopku v primeru omejitve vpisa. Zakonskega pooblastila iz četrtega odstavka 69.a člena ZViS zato ni mogoče razumeti in uporabiti na način, da bi se s podzakonskim predpisom lahko določali pogoji za vpis študentov s posebnimi potrebami oziroma posebnim statusom tako, da zanje to ne bi bilo (dejansko) ugodnejše (v primerjavi s študenti oziroma kandidati brez takšnega statusa). Določba tretjega odstavka 32. člena Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbo vpisa v visokem šolstvu, po kateri se posebni status ne upošteva v rednem, ampak šele v naknadnem izbirnem postopku, če se kandidat v rednem postopku ni nikamor uvrstil, presega v tretjem odstavku 69.a člena ZViS opredeljen zakonski okvir pooblastila iz četrtega odstavka tega člena in je tudi po vsebini nasprotna navedeni zakonski določbi in njenemu namenu, zato je po presoji sodišča pri odločanju ni dopustno uporabiti (exceptio illegalis).
ZMat člen 27. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
matura - status kandidata s posebnimi potrebami - pravica opravljati maturo na podlagi prilagojenega načina opravljanja ali ocenjevanja - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke v postopku
Tožnica se je izrecno sklicevala na delno odločbo in tam opisane oziroma navedene zdravstvene razloge, vendar se toženka do tega ni vsebinsko opredelila, temveč je navedla zgolj, da so razlogi, na katere se sklicuje tožnica, enaki razlogom, zaradi katerih ima že po zakonu pravico do opravljanja mature v dveh delih v dveh zaporednih izpitnih rokih. To pa po presoji sodišča ne pomeni, da se toženki do uveljavljenih razlogov ni treba opredeliti.
ZUS-1 člen 4, 25, 25/1, 66. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 3, 3/3, 3/3-1, 8, 8/1.
varstvo ustavnih pravic - kršitev človekovih pravic - sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 - COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - izobraževanje - šolanje - šola - pravočasnost tožbe - zavrženje dela tožbe - stroški postopka
Dejstvo, da so se mladoletni tožniki namesto v šoli izobraževali na daljavo, je bila neposredna posledica odločitve njihovih zakonitih zastopnikov in njihove proste izbire, da ne podajo soglasja za samotestiranje, čeprav je ta ukrep temeljil na 39. členu ZNB, in je bil tudi po presoji Ustavnega sodišča RS primeren ter nujen za dosego navedenega ustavno dopustnega cilja, in sicer za preprečitev ali omejitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 in s tem zagotovitev varovanje zdravja ter življenja ljudi.
tožba po 4. členu ZUS-1 - COVID-19 - odlok - poseg v ustavne pravice posameznika - ugotovitveni zahtevek
Sodišče pripominja še, da tožnik toženi stranki sicer utemeljeno očita, da je s svojim dejanjem posegla v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine, to ne nazadnje priznava tudi tožena stranka sama, ko navaja, da je nesporno, da ukrepi, ki so namenjeni preprečevanju širjenja nalezljive bolezni, posegajo v ustavne pravice, a to še ne pomeni, da je poseg ustavno nedopusten oziroma nezakonit. Tožena stranka je namreč, ko je od tožnika, ostalih učencev in zaposlenih zahtevala obvezno izvajanje testiranja s testi HAG za samotestiranje učencev pod nadzorom osebe, ki jo določi ravnatelj in zaposlenih, kakor tudi preverjala predhodna pisna soglasja oziroma nesoglasja staršev ali zakonitih zastopnikov k izvajanju testiranja učencev, ravnala zakonito, saj je morala skladno s prvim odstavkom 6. člena ZUP spoštovati in izvajati takrat24 veljaven Odlok 174/21.
ZOsn člen 60b, 60c, 68, 69. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (2008) člen 3, 9, 34, 35. ZUS-1 člen 39, 39/2, 39/3.
osnovna šola - napredovanje v višji razred - ponavljanje razreda - ocenjevanje - otrok s posebnimi potrebami - tožba zaradi molka organa - predlog za izdajo začasne odredbe
Tožba zoper sklep komisije, s katerim je odločeno le o ugovoru zoper negativno oceno pri predmetu matematike, ni dovoljena.
Šolsko ocenjevanje je opravilo strokovne narave. Z ocenjevanjem se ne odloča o pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval tožeči stranki niti se mu z oceno ne nalaga nobene obveznosti. Upravni spor glede ocene zato ni mogoč.
Ker se z odločitvijo o nenapredovanju (torej ponavljanju razreda) tožnica in njeni starši niso strinjali, so o tem vložili obrazložen ugovor, ki je sicer vseboval tako ugovor zoper negativno oceno kot ugovor zoper nenapredovanje. O delu ugovora zoper negativno oceno je komisija odločila s sklepom, o delu ugovora zoper nenapredovanje pa komisija s tem sklepom ni odločila, zato je tožnica pravilno pozvala toženko, naj odloči še o preostalem delu ugovora, kar do vložitve tožbe ni izkazano, da bi bilo odločeno. Tekom tega upravnega spora je o tem bila sprejeta odločitev, vendar je izpodbijano odločbo izdala ravnateljica šole, to pa je stvarno nepristojen organ, zato je podana obsolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka. Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, ter zadevo vrnilo v ponovni postopek, da o njej odloči pristojni organ - komisija iz 68. člena ZOsn, ki jo imenuje ravnatelj in je sestavljena iz teh članov, med katerimi mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen na šoli.
ZUS-1 člen 4. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 8.
COVID-19 - kršitev človekovih pravic - pravica do izobraževanja - šola - varstvo ustavnih pravic - načelo sorazmernosti - nalezljive bolezni
Začasni ukrep testiranja zasleduje ustavno dopusten cilj v javnem interesu (preprečiti ali omejiti širjenje bolezni COVID-19 in s tem zagotoviti varovanje zdravja in življenja ljudi), ukrep pa je tudi primeren in nujen za dosego navedenega ustavno dopustnega cilja ter sorazmeren v ožjem smislu. Primeren je zato, ker se z njim preprečuje dostop oseb, ki so lahko vir okužbe, do različnih storitev oziroma njihova udeležba pri različnih dejavnostih (tudi pri vzgojno-izobraževalnih dejavnostih v prostorih šol), s tem pa se posledično preprečuje tudi širjenje nalezljive bolezni in zmanjšuje obremenitev zdravstvenega sistema. Ukrep testiranja je nujen, ker na voljo ni drugih, milejših in enako učinkovitih sredstev za dosego zasledovanega cilja, teža posledic posega v pravice posameznika pa tudi odtehta pomen oziroma vrednost zasledovanega cilja varstva zdravja in življenja, ki predstavlja eno najpomembnejših ustavno varovanih vrednot.
Ukrep testiranja, ki je bil v 8. členu Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 predpisan kot pogoj za uresničevanje pravice otrok do zbiranja in združevanja ter izobraževanja v prostorih osnovnih šol, je bil skladen z načelom sorazmernosti in ustavno dopusten tudi z vidika zatrjevane kršitve drugih v ustavi zagotovljenih pravic, ki jih tožnica navaja v tožbi (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti po 34. členu Ustave RS, pravica do zbiranja in združevanja po 42. členu Ustave RS, pravice otrok po 56. členu Ustave RS in pravica do izobraževanja po 57. členu Ustave RS). Ukrep testiranja je namreč milejši od pred tem veljavnega ukrepa splošnega zaprtja šol, ukrep je primeren za dosego želenega cilja, koristi ukrepa, ki so v zaščiti javnega zdravja, pa tudi pretehtajo nad težo posega v pravice posameznika.
Iz ugotovitev v obravnavani zadevi ne izhaja, da bi do šolanja tožnice na domu in s tem do posega v njeno pravico do izobraževanja prišlo prav zaradi dejanja toženke. Tožnica namreč ne zatrjuje, da ji je toženka fizično ali kakorkoli drugače s pozicije oblasti preprečila vstop v šolo in ji s tem neposredno onemogočila izobraževanje v prostorih šole. Zahteva po izpolnjevanju pogoja iz predpisa oziroma golo opozorilo ravnateljice toženke na obveznost testiranja, ki jo je določal že Odlok 174/2021 kot pogoj za udeležbo otrok pri pouku v prostorih šole oziroma opozorilo na posledice, ki sledijo po predpisih, če se oseba ne podredi obveznosti testiranja (to je obveznost šolanja od doma, ki jo je določal že sklep ministra), pa sama po sebi po presoji sodišča ne moreta predstavljati dejanja, ki bi ga bilo mogoče šteti za neposredni vzrok nastale posledice (to je izobraževanja tožnice na daljavo).