ZP-1 člen 9, 124, 136, 136/1-8, 156, 156-2, 171. URS.
prekinitev postopka - procesna sposobnost - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - prištevnost - odgovornost za prekršek
Uresničevanje pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS zahteva procesno sposobnega subjekta, ki razume svoj procesni položaj in je tudi sposoben aktivno ravnati v smeri zaščite svojih pravic, kar za posameznika, ki je duševno bolan, ni mogoče trditi.
ZP-1 člen 65, 65/4, 65/5, 155, 155/2. URS člen 22, 29.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka – možnost izjave o prekršku – hitri postopek - zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča
Med določbami o zahtevi za sodno varstvo ni določbe, ki bi sodišče zavezovala k zaslišanju storilca (če odloči o zahtevi brez dopolnjevanja dokaznega postopka), mora pa mu omogočiti, da se izjavi o gradivu, ki bi utegnilo vplivati na njegov položaj.
PREKRŠKI - DELOVNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS2006434
ZP-1 člen 156, 156-1. ZID člen 17, 18. ZDR člen 229, 229/1-2.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – prekrškovni postopek - postopek inšpekcijskega nadzorstva
Če je inšpektorat (prekrškovni organ) vodil vzporedno oziroma ločeno dva postopka - postopek inšpekcijskega nadzora in prekrškovni postopek, odprava odločbe inšpektorata iz prvega postopka ne vpliva na obstoj prekrška.
invalidnost III. kategorije – nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev – prijava na zavodu za zaposlovanje
Prijava brezposelne osebe pri zavodu za zaposlovanje tako v smislu določb 124. člena ZPIZ/92, kot v smislu prvega odstavka 31. člena ZZZPB pomeni, da pristojni zavod za zaposlovanje tako prijavo tudi sprejme.
ZDR člen 32, 33, 43, 88, 88/1, 88/1-3, 93. ZVZD člen 22, 36.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - odklonitev preventivnega zdravstvenega pregleda – ponavljanje kršitev
Četudi kršitev, zaradi katere je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi, sama zase ne bi bila dovolj resna in utemeljena, je treba upoštevati, da prejšnje opozorilo (ali celo več opozoril) ni doseglo svojega namena in da je delavec s svojimi kršitvami nadaljeval.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – odklonitev dela
Tudi za delovna razmerja in zaposlene v raziskovalnih inštitutih s statusom javnega zavoda velja, da delavci oziroma zaposleni delajo po navodilih in pod nadzorom delodajalca (4. in 32. člen ZDR), da morajo vestno opravljati svoje delo (prvi odstavek 31. člena ZDR) in da se morajo vzdrževati vseh ravnanj, ki materialno in moralo škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca (35. člen ZDR). To v načelu velja tudi za posamezne raziskovalce pri toženi stranki, ne glede na njihov specifični položaj, ki izhaja iz povečane odgovornosti in samostojnosti pri delu (pridobivanje in vodenje raziskovalnih projektov).
Predmet spora je opredeljen s tožbenim zahtevkom. V tej zadevi je tožnik zahteval plačilo odpravnine in plačilo odškodnine iz naslova odpovednega roka v opredeljenih denarnih zneskih. Gre torej za premoženjski delovni spor v smislu določb 1. točke 31. člena ZDSS-1, v katerem je revizija dovoljena po določbah, ki urejajo pravdni postopek. Zmotna označitev spora v uvodu sodbe sodišča druge stopnje na drugačno opredelitev spora ne more vplivati.
ustni dogovor o plači - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost – izvajanje dokazov – zaslišanje stranke
Sodišče prve stopnje je sporno dejstvo – ali je obstajal in kakšen ustni dogovor o dodatni plači tožnika – ugotovilo z zaslišanjem tožnika. Ker je zaslišanje stranke povsem enakovreden dokaz z drugimi možnimi dokazi, je zmotna presoja sodišča druge stopnje, da tožnik „svojih navedb z ničemer ni dokazal“.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – vinjenost na delovnem mestu - ugotavljanje alkoholiziranosti - kršitev osebnostnih pravic
Delodajalec ima na podlagi določb ZVZD v primeru utemeljenega suma na alkoholiziranost od delavca pravico zahtevati alkotest po ustrezno usposobljeni osebi in odrediti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja v zvezi z delom (5. člen ZVZD), saj predstavljajo alkoholizirani delavci brez dvoma tveganje tako z vidika ogroženosti njihove lastne varnosti in zdravja pri delu, kot z vidika ogroženosti sodelavcev.
Tožena stranka je preizkus alkoholiziranosti izvedla na pravilen način, po predpisanem postopku ter s tožnikovim soglasjem, zato ni posegla v pravico do tožnikove zasebnosti, kar pomeni, da izpodbijana sodba ne temelji na nedovoljenem dokazu.
V konkretnem primeru ZUTPG razveljavlja 43. člen ZSDP samo v delu, ki govori o povprečni mesečni plači v Republiki Sloveniji, določeni na podlagi zadnjih znanih uradnih podatkov o mesečnih plačah in pa o minimalni plači. Glede na določbo
2. člena ZUTPG se v
primerih, za katere velja ta zakon (med drugim tudi ZSDP), višine posameznega transferja
določene v razmerju do minimalne plače, zajamčene plače ali povprečne plače v Republiki Sloveniji, kot višine upoštevajo vrednosti, veljavne na dan 31. decembra 2006.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 135. ZJRM-1 člen 6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – zagovor – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Ker je bilo tožnikovo ravnanje usmerjeno direktno zoper nadrejenega (ki je od tožnika dosti starejši in šibkejši) ter zoper njegovo osebno varnost in se je ta zaradi tožnikovih kretenj, besed, ki so bile izrečene, ter načina, na katerega so bile izrečene, utemeljeno počutil ogroženega, so podani znaki kaznivega dejanja ogrožanja varnosti.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – poslabšanje invalidnosti - ustavitev izplačevanja - sprememba v stanju invalidnosti – sprememba invalidnosti – invalidska pokojnina
Tožnica je upravičena do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delovnem mestu do prenehanja delovnega razmerja (oziroma prenehanja zavarovanja), čeprav je bila invalidnost prve kategorije pravnomočno ugotovljena tri mesece prej.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – izguba zaupanja – odškodnina - odmera odškodnine - kriteriji za odmero
Pri odločanju o sodnem prenehanju delovnega razmerja po drugem odstavku 118. člena ZDR ni odločilna samo delavčeva želja po prenehanju delovnega razmerja (oziroma njegova želja po nadaljevanju, kot jo izraža revidentka v obravnavani zadevi), temveč je lahko pravno relevantna tudi delodajalčeva zmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj k sebi (drugi odstavek 118. člena ZDR). Ta se lahko kaže tako v objektivni nezmožnosti delodajalca delavcu zagotoviti ustrezno delo glede na nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi kot v subjektivno porušenem odnosu med delodajalcem in delavcem, zaradi katerega bi bilo nadaljevanje delovnega razmerja znatno oteženo.
ZS člen 98, 101, 101/2, 101/2-5. ZIZ člen 15, 239, 266, 266/1. ZArbit člen 8, 9, 20, 43, 48. ZDSS-1 člen 6. ZSDU člen 99, 99/1, 102, 103, 104, 106. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - kolektivni delovni spor - sodelovanje delavcev pri upravljanju - začasni ukrep pred začetkom postopka – pristojnost arbitraže – pristojnost sodišča
Spor ima naravo spora iz področja sodelovanja delavcev pri upravljanju in vsa obeležja kolektivnega delovnega spora. Za odločanje o takšnem sporu je po ZDSS-1 pristojno delovno sodišče. V zvezi s spori, kjer je predvidena pristojnost arbitraže in je predmet arbitraže delovni spor, je pristojno delovno sodišče tudi v skladu z 48. členom ZArbit. Tudi 101. člena ZS je treba tolmačiti v tej povezavi – torej tako, da je o predlogih za izdajo začasne odredbe pred začetkom spora, v katerem je dogovorjena arbitražna pristojnost, katere predmet je (kolektivni) delovni spor oziroma ima obeležja takšnega spora, pristojno odločati delovno sodišče prve stopnje, ki ima tudi sicer položaj okrožnega sodišča (98. člen ZS).
dovoljenost revizije – denacionalizacija – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – vrnitev premoženja v naravi
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V obravnavani zadevi, v kateri je revidentki z odločbo tožene stranke naložena obveznost v naravi vrniti nepremičnino denacionalizacijskemu upravičencu, ne gre za spor o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti. Zato pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen, in sicer ne glede na to, da se revidentka sklicuje na vrednost obravnavane nepremičnine, kot je označena v dopolnilni odločbi prvostopenjskega organa.
pripor - odreditev pripora – sklep o odreditvi pripora – vročanje - rok za vročitev sklepa o priporu – vročanje po faksu vročanje osebam, ki jim je vzeta prostost – begosumnost – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Bistvo določb o vročanju je, da stranke prejmejo sodno pisanje, zoper katerega lahko v zakonitem roku vložijo pravno sredstvo. V specifičnih situacijah je tudi vročanje po faksu dopustno, če se stranke s tem strinjajo in če se ugotovi, da je naslovnik tako poslano sodno pisanje tudi dejansko prejel.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0015970
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c/3.
dopuščena revizija – pogodba o organiziranju potovanja – odgovornost organizatorja potovanja – povrnitev škode – škoda zaradi posledic bakterijske okužbe – dokazno breme potrošnika
Revizija se dopusti glede vprašanja ali organizator potovanja odgovarja za škodo, ki nastane potnikom kot posledica okužbe pri zagotavljanju hotelskih storitev, ki so predmet pogodbe o organiziranju potovanj, ter ali je potrošnik dolžan dokazati, da je hotel zagotavljal neustrezno higiensko raven storitev, ter ali za priznanje odškodninske odgovornosti zadostuje presoja, da je z veliko mero verjetnosti do bakterijske okužbe prišlo pri uživanju hotelske hrane.
procesne predpostavke – pooblastilo – subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani – dediči – dovoljenost revizije – kumulacija tožbeih zahtevkov – vrednost spornega predmeta - zavrženje tožbe
Pooblastilo predstavlja procesno predpostavko, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti, in ne procesno gradivo, ki je podlaga meritorni (vsebinski) odločitvi, zato sodišče pooblastil stranke ne vroča nasprotni stranki v izjavo.
Po drugem odstavku 191. člena ZPP se lahko do konca glavne obravnave pridruži tožniku nov tožnik ob pogojih iz prvega odstavka tega člena. Tožniki so dediči in torej lastniki podedovanega premoženja ter upniki iz tega premoženja izvirajočih terjatev, kar pomeni, da so izpolnjeni pogoji za t.i. materialno sosporništvo iz 1. točke prvega odstavka 191. člena ZPP. Glede na to so se lahko (naknadno) pridružili dosedanji tožnici kot eni izmed dedinj, obenem pa v skladu z delitvijo oblikovali zahtevek tako, da so zahtevali izročitev vsak ustreznega dela doslej uveljavljanega zneska kot celote.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost – kumulacija sredstev izvršbe po pravnomočnosti sklepa o izvršbi – rubež poslovnega deleža dolžnika
Določba četrtega odstavka 165. člena ZIZ, po kateri se za primer izvršbe na delež družbenika smiselno uporabljajo določbe o izvršbi na nepremičnine, se nanaša le na način oprave izvršbe (na prodajo deleža družbenika) in, kot je pravilno menilo Okrajno sodišče v Murski Soboti, ne posega v pravila o krajevni pristojnosti.