Med predvidljivi obseg škode, nastale zaradi kršitve pogodbe, spadajo kršitve tistih interesov, ki so običajno povezni z izpolnitvenim ravnanjem, h kateremu je zavezana pogodbena stranka, pri tem pa je treba upoštevati tudi dejavnost, ki jo opravlja pogodbi zvesta stranka. Dolžnost povrnitve škode je omejena na povprečno predvidljivo raven.
predkupna pravica – kršitev predkupne pravice – razveljavitev pogodbe o prodaji nepremičnine in sklenitev nove pogodbe
Vrhovno sodišče je že v sodbah II Ips 80/2007 z dne 28. 6. 2010 in III Ips 24/2009 z dne 23. 1. 2012 zavzelo jasno stališče, da za sklepčnost oblikovalnega in dajatvenega zahtevka ni nujno, da bi (ista) tožba morala vsebovati tudi izbrisni tožbeni zahtevek. Tožeča stranka lahko izbrisno tožbo vloži tudi kasneje oziroma kadarkoli. Zakon o zemljiški knjigi ne določa roka za njeno vložitev.
vročitev sodnih pisanj - fikcija vročitve - vročitev v hišni predalčnik - rok za vložitev pravnega sredstva - štetje rokov
Določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP je treba razlagati na način, da se vročitev, če naslovnik pisanja v petnajstih dneh od prejema obvestila ne dvigne, šteje za opravljeno na zadnji dan petnajstdnevnega roka, rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči šestnajsti dan po puščenem obvestilu.
ZMZ člen 60, 61, 61/, 61/2, 62, 63, 63/2. Direktiva Sveta o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah, št. 85/2005 z dne 1. decembra 2005 (Direktiva 2005/85/ES) člen 27, 27/2-c.
mednarodna zaščita - koncept varne tretje države - Hrvaška kot varna tretja država - nahajanje - zveza med prosilcem in varno tretjo državo - način potovanja - sopotnik v osebnem avtu - implementacija Postopkovne direktive
Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so bili v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za uporabo določb ZMZ za obravnavo tožnikove prošnje po konceptu varne tretje države. Tožnik se je pred prihodom v Slovenijo nahajal na Hrvaškem, Hrvaška je bila z Odlokom Vlade RS razglašena za varno tretjo državo, Vlada je s tem seznanila Evropsko komisijo, tožnik je bil seznanjen s tem, da bo njegova prošnja obravnavana po konceptu varne tretje države, dana mu je bila možnost dokazovanja, da zanj Hrvaška ni varna država, Hrvaška pa je bila seznanjena, da tožnikova prošnja ni bila vsebinsko obravnavana.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 66, 66/1-1.
dovoljenost revizije – zavrnjena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja – neskladnost projekta s prostorskim aktom - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni konkretiziran – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentkino vprašanje, ki se nanaša na položaj prizadete osebe v upravnem sporu, ni konkretizirano, pa tudi sicer glede na vsebino te zadeve (presoja upravne odločbe, ki temelji na ugotovitvi, da projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ni skladen s prostorskim aktom) tovrstno vprašanje (v zvezi s položajem prizadete osebe kot stranke v upravnem sporu), ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve. Tudi zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča revidentka ni konkretizirala. Ni namreč konkretno in jasno opredelila pomembnega pravnega vprašanja, glede katerega zatrjuje odstop. Poleg tega ni navedla sodb Vrhovnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala (navedla je opravilne številke sodb prvostopenjskega sodišča, ki jih ni predložila) in tudi ni opravila primerjave pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane sodbe s sodnimi odločbami, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala. Zato pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izkazane s pavšalno in neizkazano navedbo o finančni in materialni škodi, ker bi se glede na starost stavbe z rušenjem terase poseglo v statiko stavbe in sosednjih stavb, kar bi zahtevalo tudi velika finančna sredstva zaradi zavarovanja objektov.
OZ člen 190, 193. ZUstS člen 1, 1/3, 40, 40/2, 47.
neupravičena pridobitev – odpadla pravna podlaga – davčni dolg – protiustavnost ZDavP – odločba Ustavnega sodišča - pošteni pridobitelj – zamudne obresti – začetek teka zamudnih obresti - dopuščena revizija
Tožeča stranka je utemeljeno zahtevala, naj ji tožena stranka plača zamudne obresti na neupravičeno izterjane zneske od dne, ko je z objavo odločbe Ustavnega sodišča odpadla pravna podlaga za pridobitev teh zneskov in je tožena stranka lahko vedela, da je zneske pridobila brez podlage. Stališče, da je pravna podlaga za plačilo zamudnih obresti na davčni dolg za čas pred izvršljivostjo odmerne odločbe odpadla šele z dnem, ko je bila odmerna odločba odpravljena, je pravno zmotno. Ravno tako materialnopravno ni pravilno stališče, da lahko v primerih, ko je bil pridobitelj v času pridobitve pošten, prikrajšana stranka zahteva plodove in obresti šele od dne vložitve zahtevka, četudi je pridobitelj že pred tem postal nepošten.
Kadar se pogodbenika dogovorita o posledicah razdrtja pogodbe, ni mogoče sprejeti stališča, da je treba takrat, ko je pogodba tudi res razdrta (iz razloga, ki je po pogodbi razlog za njeno razdrtje), šteti, da je razdrta tudi v delu, s katerim so dogovorjene posledice razdrtja.
družba z omejeno odgovornostjo - izstop družbenika iz družbe - pogodbeni izstop družbenika - sodni izstop družbenika - poslovni delež - prenehanje poslovnega deleža - izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža
Določba petega odstavka 502. člena ZGD-1, ki ureja pravico družbenika do izplačila vrednosti poslovnega deleža, je v primeru pogodbenega izstopa kogentna v tem smislu, da je z družbeno pogodbo ni mogoče povsem izključiti in je družbeniku odvzeti. Takšna določba, ki bi pravico družbeniku odvzela, bi bila nična. Poleg tega, da družbenikove pravice do izplačila ne sme izključiti, je ne sme niti omejiti do te mere, da bi družbenik dobil izplačano tako nizko vrednost svojega deleža, da bi bil s tem njegov izstop praktično onemogočen, saj iz družbe ne bi mogel izstopiti, ne da bi bil pri tem v znatni meri prikrajšan za svoj premoženjski vložek.
Če družbena pogodba omogoča pogodbeni izstop, lahko za izstop določi drugačen način oziroma nižje ali višje izplačilo vrednosti poslovnega deleža. Pri tem lahko avtonomno določi tudi merila, ki so podlaga za izračun ocenjene vrednosti tega deleža, tako, kot jih v konkretnem primeru določa družbena pogodba tožene stranke. S tem v pravice izstopajočega družbenika ne posega, saj mu še vedno zagotavlja povrnitev njegovega kapitalskega vložka v družbo, hkrati pa mu ponuja dodatno obliko izstopa poleg izstopa na podlagi tožbe zoper družbo.
dovoljenost revizije – pogoji za dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme – brez pogojev za dovoljenost revizije
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker revident v reviziji, ob tem, da ni navedel pravne podlage za njeno dovoljenost (drugi odstavek 83. člena ZUS-1), tudi po vsebini ni navajal ne izkazal izpolnjevanja nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ni izpolnil trditvenega in dokaznega standarda za dovoljenost revizije.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa – pobuda prekrškovnemu organu
Storilec prekrška, ki mu je bila izrečena sankcija, ne more neposredno na sodišče vložiti predloga za odpravo ali spremembo odločbe prekrškovnega organa, temveč lahko prekrškovnemu organu poda le pisno pobudo, naj na pristojno sodišče vloži tak predlog.
Prekrškovni organ o pobudi osebe, ki ji je bila izrečena sankcija, odloči tako, da na njeni podlagi pri pristojnemu sodišču vloži predlog za odpravo ali spremembo odločbe, ali pa predloga ne vloži in o tem obvesti pobudnike.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006431
ZP-1 člen 22, 202č.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - vsota doseženih kazenskih točk - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
Če se odločba o prekršku, ki je bila pravni temelj za odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, razveljavi, je treba razveljaviti tudi sklep, s katerim je sodišče storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZP-1 člen 9, 124, 136, 136/1-8, 156, 156-2, 171. URS.
prekinitev postopka - procesna sposobnost - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - prištevnost - odgovornost za prekršek
Uresničevanje pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS zahteva procesno sposobnega subjekta, ki razume svoj procesni položaj in je tudi sposoben aktivno ravnati v smeri zaščite svojih pravic, kar za posameznika, ki je duševno bolan, ni mogoče trditi.
Za začetek teka zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah, še posebej če gre za objektivni zastaralni rok, zavedanje o protipravnosti storilčevega ravnanja ni pomembno. Prav tako začetek teka objektivnega zastaralnega roka ne more biti odvisen od predhodne ugotovitve, ali niso morebiti tožniki sami ravnali protipravno. Če sta drugi in tretji tožnik ugotavljala, da sta bila vse od leta 1994 dalje oškodovana, se ne moreta sklicevati na nastanek škode šele v času, ko sta bila v kazenskem postopku pravnomočno oproščena.
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 202, 202/2, 202/3. URS člen 20.
pripor - begosumnost - odreditev pripora - obrazložitev sklepa - neogibnost pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - upoštevanje drugih kazenskih postopkov - sklep o odreditvi pripora - milejši ukrep - rok za vročitev sklepa o priporu
Če je bila obdolžencu odvzeta prostost brez odločbe sodišča, mu mora biti sklep o priporu vročen v oseminštiridesetih urah odkar mu je bila vzeta prostost, pri čemer se začetek teka roka računa različno; če policija zoper obdolženca ni odredila pridržanja, teče ta rok od trenutka odvzema prostosti, v primeru policijskega pridržanja pa se oseminštirideseturni rok računa od trenutka privedbe obdolženca k preiskovalnemu sodniku ne glede na to, ali je preiskovalni sodnik zoper obdolženca odredil pridržanje po četrtem odstavku 203. člena ZKP ali pa ga je takoj zaslišal.
delna invalidska pokojnina – začetek izplačevanja – začetek dela s krajšim delovnim časom - invalid III. kategorije - skrajšan delovni čas - bolniška odsotnost - nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnosti
Po prejemu odločbe tožene stranke o razvrstitvi tožnice v III. kategorijo invalidnosti (torej ugotovitvi trajnega zmanjšanja zmožnosti za delo oz. poklic) in priznanju pravice do dela s krajšim delovnim časom je prišlo do ureditve tožničinega zavarovanja z upoštevanjem odločbe tožene stranke z dne 12. 5. 2010, in sicer od 3. 6. 2010 dalje in s tem tudi priznanja začasne nezmožnosti za delo tožnice le za štiri ure. Kljub še vedno trajajočemu bolniškem staležu, vendar le v obsegu krajšega delovnega časa, se je s tem dnem dejansko spremenil tožničin status. Zato je treba tožnici (podobno kot v zadevi VIII Ips 59/2010) priznati ne le pravico do delne invalidske pokojnine (v zvezi s tem se revizijsko sodišče strinja z razlogi sodišča druge stopnje, ki jih ne ponavlja), temveč tudi izplačilo le-te.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
začasna nezmožnost za delo – nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja
244. člen POZZ omejuje osebnega zdravnika le pri ugotovitvi začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oziroma stanja, saj lahko zaradi te bolezni ugotovi začasno zadržanost le v primeru nenadnega ali nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja zavarovanca (če od izdaje zadnjega sklepa imenovanega zdravnika oziroma komisije o ugotovitvi, da stalež ni več utemeljen, še ni preteklo trideset dni), ne pomeni pa tega, da zavarovanec kljub še vedno nespremenjenemu zdravstvenemu stanju sploh ni več upravičen do ugotovitve začasne nezmožnosti za delo.
Tudi ni sprejemljivo, da se pri zavarovancu ne bi ugotovila začasna nezmožnost za delo, če se (naknadno) ugotovi, da le ta iz drugih medicinskih razlogov, torej ne tistih, zaradi katerih je njegov osebni zdravnik predlagal imenovanemu zdravniku podaljšanje začasne zadržanosti, ni bil zmožen za delo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
V primeru ugotovljenega začasnega povečanja obsega dela ZDR v drugem odstavku 53. člena dopušča sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, če povečan obseg dela oziroma neprekinjen čas trajanja take zaposlitve ni daljši kot dve leti.
brezposelnost - denarno nadomestilo - nadomestilo za čas brezposelnosti - neizkoriščeno nadomestilo - pravica izkoristiti preostanek
ZZZPB, veljaven v letu 1996 in 1997, je urejal tudi možnost, da zavarovanec izkoristi še preostanek denarnega nadomestila. Vendar le za nekatere zavarovance pod določenimi pogoji (takratni 33. člen ZZZPB). Tožnica bi zato tako možnost imela le, če bi se zaposlila za določen čas, krajši od devetih mesecev in bi se potem v 30 dneh ponovno prijavila zavodu. V vseh drugih primerih ponovne zaposlitve pa zavarovanci take možnosti niso imeli, vključno s tožnico, ki se je leta 1997 ponovno zaposlila za nedoločen čas. To pa pomeni, da v letu 2011 pravice, ki jo v letu 1996 niti ni mogla pridobiti, ne more uspešno uveljavljati.