Haška konvencija o civilnem postopku (1954) člen 1, 1/1, 1/3, 1/4, 6, 6/1, 6/2. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah z dne 6. 2. 1996 člen 3, 4, 4/1, 4/2, 37. ZPP člen 135, 135/1.
vročanje v tujino – Haaška konvencija o civilnem postopku – vročanje sodnih pisanj - neposredno vročanje po pošti – bilateralna pogodba o pravni pomoči med Slovenijo in Makedonijo
Glede na določbo prvega stavka drugega odstavka 6. člena HKCP iz bilateralne pogodbe o pravni pomoči z Republiko Makedonijo konkludentno izhaja, da sta Republika Slovenija in Republika Makedonija izključili možnost neposrednega vročanja pisanj po pošti. Določba drugega stavka drugega odstavka 6. člena HKCP se nanaša zgolj na primer neposrednega vročanja po 3. točki prvega odstavka 6. člena HKCP, zato za primer neposrednega vročanja po pošti (1. točka prvega odstavka 6. člena HKCP) ne pride v poštev.
revizija, ki jo vloži stranka sama – postulacijska sposobnost za vložitev revizije – zavrženje revizije – zahteva za varstvo zakonitosti – izredna pravna sredstva v upravnem sporu - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti
Revizijo je vložila stranka sama, pri tem pa ni izkazala niti navajala, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je revizijo vložila oseba, ki te pravice ni imela.
Zahteva za varstvo zakonitosti v upravnem sporu ni dovoljena, saj je ZUS-1 ne predvideva.
Tožeča stranka je že v okviru dajatvenega zahtevka zatrjevala zapadlost terjatve, kar pomeni, da je bil zahtevek na ugotovitev zapadlosti te terjatve, ki ga je kasneje postavila kot samostojni podredni zahtevek, vsebovan že v
prvotno postavljenem dajatvenem zahtevku. Stališče revidentke, da ugotovitveni
tožbeni zahtevek temelji na drugih dejstvih (in dokazih) kot prvotno postavljeni dajatveni zahtevek, ter da je bila tožeča stranka z navajanjem teh dejstev in predlaganjem dokazov zanje prekludirana, tako ni pravilno.
plačilo sodne takse za tožbo – oprostitev plačila sodnih taks - občutno zmanjšanje sredstev preživljanja – upoštevanje družinskih članov – zakonec, ki ima prijavljeno drugo začasno prebivališče – pojem družinskega člana
Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pri odločanju o predlagani taksni oprostitvi kot družinskega člana tožnice pravilno upoštevalo njenega moža, ne glede na to, da ima tožničin mož poleg stalnega prebivališča (ki je enako kot tožničino) prijavljeno še (drugo) začasno prebivališče. Tožnica pa tudi ni zatrjevala niti izkazala, da z možem nista več zakonca v smislu določb predpisov, ki urejajo družinska razmerja.
Glede na ugotovljene dohodke tožnice in njenega moža, je presoja sodišča prve stopnje, da s plačilom sodne takse (ki je enkratna obveznost) njuno preživljanje ne bo ogroženo, pravilna.
ZGD člen 480, 480/1, 483. ZZZDR člen 52, 52/1, 58, 58/2.
delitev skupnega premoženja zakoncev v času trajanja zakonske zveze – poslovni delež kot skupno premoženje – solastnina na poslovnem deležu – prepoved delitve poslovnega deleža – prodaja poslovnega deleža – prenos poslovnega deleža
Posamezne enote skupnega premoženja lahko zakonca sporazumno razdelita že v času trajanja zakonske zveze in za veljavnost sporazuma o delitvi skupnega premoženja ni potrebno, da bi z njim delila vse premoženje, ki sta ga pridobila v času trajanja zakonske zveze.
Prepoved solastnine oziroma soimetništva na poslovnem deležu v celoti velja za korporacijskopravno razmerje med imetniki poslovnega deleža in družbo. V konkretnem primeru pa ne gre za razmerje med družbenikom in družbo, ki bi bilo korporacijskopravne narave, temveč gre za obligacijsko razmerje med tožnikoma kot prodajalcema in toženo stranko kot kupcem poslovnega deleža.
dovoljenost revizije – ukrep gradbenega inšpektorja – neskladna gradnja – vrednostni kriterij – zelo hude posledice – niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Inšpekcijski ukrep se nanaša na prizidek in ne na stanovanjsko hišo, ob kateri je prizidek zgrajen, zato revidentka samo s splošno navedbo, da v stanovanjski hiši živi in z zatrjevanjem posledic, ki ne bodo nastale njej, zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ni izkazala.
Med predvidljivi obseg škode, nastale zaradi kršitve pogodbe, spadajo kršitve tistih interesov, ki so običajno povezni z izpolnitvenim ravnanjem, h kateremu je zavezana pogodbena stranka, pri tem pa je treba upoštevati tudi dejavnost, ki jo opravlja pogodbi zvesta stranka. Dolžnost povrnitve škode je omejena na povprečno predvidljivo raven.
predkupna pravica – kršitev predkupne pravice – razveljavitev pogodbe o prodaji nepremičnine in sklenitev nove pogodbe
Vrhovno sodišče je že v sodbah II Ips 80/2007 z dne 28. 6. 2010 in III Ips 24/2009 z dne 23. 1. 2012 zavzelo jasno stališče, da za sklepčnost oblikovalnega in dajatvenega zahtevka ni nujno, da bi (ista) tožba morala vsebovati tudi izbrisni tožbeni zahtevek. Tožeča stranka lahko izbrisno tožbo vloži tudi kasneje oziroma kadarkoli. Zakon o zemljiški knjigi ne določa roka za njeno vložitev.
ZP-1 člen 22, 62, 62-1, 202. ZVoz člen 50, 50/8, 50/11, 58. ZIKS-1 člen 124, 139.
kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev prekrška – pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja – ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja
Enajsti odstavek 50. člena ZVoz se nanaša na tiste voznike, ki vozijo vozilo v času, ko novega vozniškega dovoljenja ne morejo pridobiti. Storilce, ki vozijo vozilo brez veljavnega vozniškega dovoljenja po poteku tega roka (ko ovir za pridobitev novega vozniškega dovoljenja ni več), pa je treba obravnavati po osmem odstavku 50. člena ZVoz. Ti storilci so torej izenačeni s tistimi, ki vozniškega dovoljenja niso nikdar pridobili.
brezposelnost - zavarovanje za primer brezposelnosti - pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti – denarno nadomestilo – priznanje pravice do denarnega nadomestila – poseg v pravnomočno odločbo
Tožena stranka je posegla v dokončno in pravnomočno odločbo z dne 16. 9. 2008, čeprav bi to lahko storila le z enim od izrednih pravnih sredstev, ki jih določa ZUP. Postopka z izrednimi pravnimi sredstvi očitno ni izvedla, niti se na takšen postopek ne sklicuje.
brezposelnost - denarno nadomestilo - nadomestilo za čas brezposelnosti - neizkoriščeno nadomestilo - pravica izkoristiti preostanek
ZZZPB, veljaven v letu 1996 in 1997, je urejal tudi možnost, da zavarovanec izkoristi še preostanek denarnega nadomestila. Vendar le za nekatere zavarovance pod določenimi pogoji (takratni 33. člen ZZZPB). Tožnica bi zato tako možnost imela le, če bi se zaposlila za določen čas, krajši od devetih mesecev in bi se potem v 30 dneh ponovno prijavila zavodu. V vseh drugih primerih ponovne zaposlitve pa zavarovanci take možnosti niso imeli, vključno s tožnico, ki se je leta 1997 ponovno zaposlila za nedoločen čas. To pa pomeni, da v letu 2011 pravice, ki jo v letu 1996 niti ni mogla pridobiti, ne more uspešno uveljavljati.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
začasna nezmožnost za delo – nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja
244. člen POZZ omejuje osebnega zdravnika le pri ugotovitvi začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oziroma stanja, saj lahko zaradi te bolezni ugotovi začasno zadržanost le v primeru nenadnega ali nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja zavarovanca (če od izdaje zadnjega sklepa imenovanega zdravnika oziroma komisije o ugotovitvi, da stalež ni več utemeljen, še ni preteklo trideset dni), ne pomeni pa tega, da zavarovanec kljub še vedno nespremenjenemu zdravstvenemu stanju sploh ni več upravičen do ugotovitve začasne nezmožnosti za delo.
Tudi ni sprejemljivo, da se pri zavarovancu ne bi ugotovila začasna nezmožnost za delo, če se (naknadno) ugotovi, da le ta iz drugih medicinskih razlogov, torej ne tistih, zaradi katerih je njegov osebni zdravnik predlagal imenovanemu zdravniku podaljšanje začasne zadržanosti, ni bil zmožen za delo.
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 202, 202/2, 202/3. URS člen 20.
pripor - begosumnost - odreditev pripora - obrazložitev sklepa - neogibnost pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - upoštevanje drugih kazenskih postopkov - sklep o odreditvi pripora - milejši ukrep - rok za vročitev sklepa o priporu
Če je bila obdolžencu odvzeta prostost brez odločbe sodišča, mu mora biti sklep o priporu vročen v oseminštiridesetih urah odkar mu je bila vzeta prostost, pri čemer se začetek teka roka računa različno; če policija zoper obdolženca ni odredila pridržanja, teče ta rok od trenutka odvzema prostosti, v primeru policijskega pridržanja pa se oseminštirideseturni rok računa od trenutka privedbe obdolženca k preiskovalnemu sodniku ne glede na to, ali je preiskovalni sodnik zoper obdolženca odredil pridržanje po četrtem odstavku 203. člena ZKP ali pa ga je takoj zaslišal.
delna invalidska pokojnina – začetek izplačevanja – začetek dela s krajšim delovnim časom - invalid III. kategorije - skrajšan delovni čas - bolniška odsotnost - nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnosti
Po prejemu odločbe tožene stranke o razvrstitvi tožnice v III. kategorijo invalidnosti (torej ugotovitvi trajnega zmanjšanja zmožnosti za delo oz. poklic) in priznanju pravice do dela s krajšim delovnim časom je prišlo do ureditve tožničinega zavarovanja z upoštevanjem odločbe tožene stranke z dne 12. 5. 2010, in sicer od 3. 6. 2010 dalje in s tem tudi priznanja začasne nezmožnosti za delo tožnice le za štiri ure. Kljub še vedno trajajočemu bolniškem staležu, vendar le v obsegu krajšega delovnega časa, se je s tem dnem dejansko spremenil tožničin status. Zato je treba tožnici (podobno kot v zadevi VIII Ips 59/2010) priznati ne le pravico do delne invalidske pokojnine (v zvezi s tem se revizijsko sodišče strinja z razlogi sodišča druge stopnje, ki jih ne ponavlja), temveč tudi izplačilo le-te.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
V primeru ugotovljenega začasnega povečanja obsega dela ZDR v drugem odstavku 53. člena dopušča sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, če povečan obseg dela oziroma neprekinjen čas trajanja take zaposlitve ni daljši kot dve leti.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa – pobuda prekrškovnemu organu
Storilec prekrška, ki mu je bila izrečena sankcija, ne more neposredno na sodišče vložiti predloga za odpravo ali spremembo odločbe prekrškovnega organa, temveč lahko prekrškovnemu organu poda le pisno pobudo, naj na pristojno sodišče vloži tak predlog.
Prekrškovni organ o pobudi osebe, ki ji je bila izrečena sankcija, odloči tako, da na njeni podlagi pri pristojnemu sodišču vloži predlog za odpravo ali spremembo odločbe, ali pa predloga ne vloži in o tem obvesti pobudnike.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006431
ZP-1 člen 22, 202č.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - vsota doseženih kazenskih točk - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
Če se odločba o prekršku, ki je bila pravni temelj za odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, razveljavi, je treba razveljaviti tudi sklep, s katerim je sodišče storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Za začetek teka zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah, še posebej če gre za objektivni zastaralni rok, zavedanje o protipravnosti storilčevega ravnanja ni pomembno. Prav tako začetek teka objektivnega zastaralnega roka ne more biti odvisen od predhodne ugotovitve, ali niso morebiti tožniki sami ravnali protipravno. Če sta drugi in tretji tožnik ugotavljala, da sta bila vse od leta 1994 dalje oškodovana, se ne moreta sklicevati na nastanek škode šele v času, ko sta bila v kazenskem postopku pravnomočno oproščena.