CZ člen 57, 57/1. ZObr člen 77, 77/2. ZUS-1 člen 63, 63/1.
povrnitev škode - odgovornost države – zaseg blaga v carinskem postopku - orožje
Gospodarski spor ni namenjen temu, da se v njem presoja pravilnost odločb, izdanih v upravnem postopku. Sodni preizkus takih odločb se opravi v upravnem sporu.
priznanje tuje sodne odločbe – javni red – odškodninski spor – odločitev o povrnitvi škode delavcu
Odločitev o odškodninski odgovornosti delodajalca (nasprotnega udeleženca) za škodo, ki je predlagatelju nastala zaradi ravnanja delavca nasprotnega udeleženca, v temeljne principe slovenskega pravnega reda ne posega. Ravno nasprotno - določbe o odgovornosti delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, vsebuje tudi slovensko obligacijsko pravo (glej 147. člen OZ).
mednarodna zaščita - varna tretja država - Hrvaška - nahajanje v varni tretji državi
Koliko časa se je zadrževal na Hrvaškem, ni znano. Prav tako je tudi nesporno, da je bil tožnik prijet takoj po ilegalnem vstopu v Slovenijo skupaj s skupino prebežnikov iz arabskih držav, ki so v mesecu decembru na Hrvaškem zaprosili za mednarodno zaščito in ki so zato tudi posedovali potrdila o statusu prosilca za azil na Hrvaškem. Zato se je lahko tožnik najkasneje na vlaku, na katerega je vsa skupina prebežnikov nesporno vstopila na Hrvaškem, seznanil z okoliščino, da Hrvaška sprejema prošnje za mednarodno zaščito.
Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilno tudi stališče sodišča prve stopnje, da je Republika Hrvaška za tožnika varna tretja država tudi zato, ker ima visoke standarde pri obravnavi prošenj prosilcev za mednarodno zaščito, kar vključuje tudi utemeljeno pričakovanje, da ga bo obravnavala zakonito in skladno z določbami mednarodnega prava o mladoletnih prosilcih za mednarodno zaščito brez spremstva.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 30, 30/1, 32, 32/2, 47, 47/1, 48, 481, 481/1. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin člen 8, 8-65. Zakon o sodiščih člen 114.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – subjektivni kriterij - gospodarska zbornica – gospodarski spor
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo (sodišče druge stopnje pa temu pritrdilo), »da je imela tožena stranka pridržno pravico, tako da je [bil] podan pravni temelj za zadržanje izdelkov«. Če ne na podlagi zastavne pravice, pa na podlagi pridržne pravice. Pri vprašanju pravne podlage za zadržanje izdelkov (obdelovancev) gre namreč za vprašanje materialnega prava, ki ga mora sodišče poznati. Tako kot sodišče ni vezano na pravno podlago tožbenega zahtevka tudi ni vezano na pravno podlago, s katero tožena stranka utemeljuje nasprotovanje tožbenemu zahtevku oziroma materialni ugovor (če je le navedla dejstva, s katerimi ga utemeljuje).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002223
ZASP člen 7, 7/2, 33, 33/3, 75, 81.
avtorsko pravo - nadomestilo za uporabo avtorskega dela – prenos materialnih avtorskih pravic - predelava avtorskega dela - prenos materialnih avtorskih pravic na predelavi avtorskega dela – obseg prenosa – razlaga spornih pogodbenih določil – aktivna legitimacija
S predelavo nastane novo, samostojno avtorsko delo (prvi odstavek 7. člena ZASP), ki je nedeljiva celota. Na njem predelovalec uživa iste izključne pravice kot avtor prvotnega dela. To velja tako za osebnostna upravičenja avtorja (moralne avtorske pravice) kakor tudi za pravice nadaljnjega izkoriščanja predelanega avtorskega dela (morebitnega prenosa v uporabo). Vendar je predelovalec pri slednjem vedno vezan na obseg privolitve originalnega avtorja; kajti z izkoriščanjem novega dela (predelave) se sočasno uporablja tudi originalno delo. Iz navedenega sledi, da sme avtor predelave pravice na predelavi prenašati samo skupaj z avtorjem prvotnega dela.
Pravilnik o protipožarnih ukrepih na železniških vozilih z odprtim kuriščem na trda goriva, v varovalnem progovnem pasu in progovnem pasu železniške proge 1982 člen 1. ZGas člen 43, 43/1, 43/2, 43/3. Pravilnik o ukrepih varstva pred požarom v varovalnem progovnem in v progovnem pasu železniške proge 2002 člen 1. ZZelP člen 21. OZ člen 6. ZvPoz člen 25. ZVZP člen 12.
vzdrževanje in nadzor progovnega pasu železniških prog – gozdni požari – povrnitev premoženjske škode – škoda zaradi preskoka isker med vožnjo vlaka - stroški gasilske intervencije - povzročitelj požara – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – odgovornost za opustitve – odgovornost dobrega strokovnjaka - velika malomarnost – pravila stroke
ZGas določa, da je povzročitelj tisti, ki je povzročil požar, torej tisti, med čigar ravnanjem (storitvijo ali opustitvijo) in požarom obstaja vzročna zveza.
Določbe področnih predpisov so zapis pravil stroke, ki predstavljajo standard dolžne skrbnosti ravnanja njihovih naslovnikov. Sodišči prve in druge stopnje bi zato morali presoditi, ali ravnanja druge toženke ustrezajo standardu dolžne skrbnosti, kot izhaja iz teh predpisov. Sodišči prve in druge stopnje sta se napačno zadovoljili z ugotovitvijo, da druga toženka za vzdrževanje vlakovnih kompozicij skrbi v okviru razpoložljivih denarnih sredstev in kadrovskih zmogljivosti, kar pa ne zadošča za zaključek, da druga toženka pri vožnji z vlaki ni ravnala z veliko malomarnostjo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – objektivna nepristranskost sodišča – kazenska ovadba zoper stečajnega sodnika – izločitev sodnika – razrešitev stečajnega upravitelja – kazenska ovadba zoper stečajnega upravitelja - nepravilnosti pri delu sodišča
Okoliščina, da so predlagatelji vložili kazensko ovadbo zoper stečajno sodnico in stečajnega upravitelja, se ne nanaša na objektivno nepristranskost, temveč na subjektivno nepristranskost, kar je lahko razlog za izločitev sodnika oziroma razlog za razrešitev upravitelja, ne pa tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Prav tako prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče po 67. členu ZPP ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča. Za takšne primere imajo stranke v postopku na voljo zakonsko predvidena pravna sredstva.
plačilo sodne takse za tožbo – oprostitev plačila sodnih taks - občutno zmanjšanje sredstev preživljanja – upoštevanje družinskih članov – zakonec, ki ima prijavljeno drugo začasno prebivališče – pojem družinskega člana
Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pri odločanju o predlagani taksni oprostitvi kot družinskega člana tožnice pravilno upoštevalo njenega moža, ne glede na to, da ima tožničin mož poleg stalnega prebivališča (ki je enako kot tožničino) prijavljeno še (drugo) začasno prebivališče. Tožnica pa tudi ni zatrjevala niti izkazala, da z možem nista več zakonca v smislu določb predpisov, ki urejajo družinska razmerja.
Glede na ugotovljene dohodke tožnice in njenega moža, je presoja sodišča prve stopnje, da s plačilom sodne takse (ki je enkratna obveznost) njuno preživljanje ne bo ogroženo, pravilna.
ZGD člen 480, 480/1, 483. ZZZDR člen 52, 52/1, 58, 58/2.
delitev skupnega premoženja zakoncev v času trajanja zakonske zveze – poslovni delež kot skupno premoženje – solastnina na poslovnem deležu – prepoved delitve poslovnega deleža – prodaja poslovnega deleža – prenos poslovnega deleža
Posamezne enote skupnega premoženja lahko zakonca sporazumno razdelita že v času trajanja zakonske zveze in za veljavnost sporazuma o delitvi skupnega premoženja ni potrebno, da bi z njim delila vse premoženje, ki sta ga pridobila v času trajanja zakonske zveze.
Prepoved solastnine oziroma soimetništva na poslovnem deležu v celoti velja za korporacijskopravno razmerje med imetniki poslovnega deleža in družbo. V konkretnem primeru pa ne gre za razmerje med družbenikom in družbo, ki bi bilo korporacijskopravne narave, temveč gre za obligacijsko razmerje med tožnikoma kot prodajalcema in toženo stranko kot kupcem poslovnega deleža.
revizija, ki jo vloži stranka sama – postulacijska sposobnost za vložitev revizije – zavrženje revizije – zahteva za varstvo zakonitosti – izredna pravna sredstva v upravnem sporu - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti
Revizijo je vložila stranka sama, pri tem pa ni izkazala niti navajala, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je revizijo vložila oseba, ki te pravice ni imela.
Zahteva za varstvo zakonitosti v upravnem sporu ni dovoljena, saj je ZUS-1 ne predvideva.
Tožeča stranka je že v okviru dajatvenega zahtevka zatrjevala zapadlost terjatve, kar pomeni, da je bil zahtevek na ugotovitev zapadlosti te terjatve, ki ga je kasneje postavila kot samostojni podredni zahtevek, vsebovan že v
prvotno postavljenem dajatvenem zahtevku. Stališče revidentke, da ugotovitveni
tožbeni zahtevek temelji na drugih dejstvih (in dokazih) kot prvotno postavljeni dajatveni zahtevek, ter da je bila tožeča stranka z navajanjem teh dejstev in predlaganjem dokazov zanje prekludirana, tako ni pravilno.
Sodna poravnava je pogodba, ki jo stranki skleneta v pravdnem postopku (zato ima hkrati tudi značaj sodne odločbe). Stališče sodišč prve in druge stopnje, da mora tisti, ki vloži tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe, izkazati pravni interes (pravno korist) za tako tožbo, je pravilno. Pravna korist za tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe je namreč tako po materialnem pravu kot po procesnem pravu procesna predpostavka takega zahtevka.
Opustitev normodajne aktivnosti, zaradi katere pride do (lahko tudi protiustavnih) pravnih praznin, ne pomeni v vsakem primeru že tudi protipravnega ravnanja iz 26. člena Ustave in s tem enega od temeljev za odškodninsko odgovornost države. Takšne napake države je treba s stališča protipravnosti presojati od primera do primera, podobno, kot je Vrhovno sodišče že izreklo glede protipravnosti pri kršitvah, ki jih zagrešijo državni organi v postopkih odločanja v posamičnih primerih. Ravnanje nosilcev oblasti je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
Z opustitvijo dajanja naročil je tožeča stranka kršila svojo sodelovalno dolžnost, posledično pa toženi stranki onemogočila izpolnitev njene obveznosti na pogodbeno dogovorjeni način. To pa pomeni, da terjatev tožnice na izpolnitev preostanka obveznosti z opravo grafičnih del in storitev toženke, uveljavljana s podrejenim tožbenim zahtevkom, do konca glavne obravnave še ni zapadla (311. člen ZPP). Že iz tega razloga je bilo treba pritrditi odločitvi sodišč nižjih stopenj tudi o zavrnitvi podrejenega tožbenega zahtevka.
najem poslovnih prostorov - najem za določen čas - prenehanje pogodbe o najemu poslovnih prostorov - odpoved pogodbe pred potekom časa
Pogodba o najemu poslovnih prostorov, sklenjene za določen čas, ni mogoče enostransko odpovedati pred potekom tega časa. ZPSPP v 26. členu določa le način, na katerega se mora izjaviti odpoved. Zahteva po tem, da je odpoved oblična, ne širi, ampak oži možnost njene uporabe. S tem je zakonodajalec glede najemnih razmerij, katerih predmet so poslovni prostori, skušal doseči višjo stopnjo varstva obeh udeležencev in celo pri trajnih obveznostih za nedoločen čas otežiti njihovo prenehanje.
Haška konvencija o civilnem postopku (1954) člen 1, 1/1, 1/3, 1/4, 6, 6/1, 6/2. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah z dne 6. 2. 1996 člen 3, 4, 4/1, 4/2, 37. ZPP člen 135, 135/1.
vročanje v tujino – Haaška konvencija o civilnem postopku – vročanje sodnih pisanj - neposredno vročanje po pošti – bilateralna pogodba o pravni pomoči med Slovenijo in Makedonijo
Glede na določbo prvega stavka drugega odstavka 6. člena HKCP iz bilateralne pogodbe o pravni pomoči z Republiko Makedonijo konkludentno izhaja, da sta Republika Slovenija in Republika Makedonija izključili možnost neposrednega vročanja pisanj po pošti. Določba drugega stavka drugega odstavka 6. člena HKCP se nanaša zgolj na primer neposrednega vročanja po 3. točki prvega odstavka 6. člena HKCP, zato za primer neposrednega vročanja po pošti (1. točka prvega odstavka 6. člena HKCP) ne pride v poštev.
dovoljenost revizije – ukrep gradbenega inšpektorja – neskladna gradnja – vrednostni kriterij – zelo hude posledice – niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Inšpekcijski ukrep se nanaša na prizidek in ne na stanovanjsko hišo, ob kateri je prizidek zgrajen, zato revidentka samo s splošno navedbo, da v stanovanjski hiši živi in z zatrjevanjem posledic, ki ne bodo nastale njej, zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ni izkazala.