družba z omejeno odgovornostjo - izstop družbenika iz družbe - pogodbeni izstop družbenika - sodni izstop družbenika - poslovni delež - prenehanje poslovnega deleža - izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža
Določba petega odstavka 502. člena ZGD-1, ki ureja pravico družbenika do izplačila vrednosti poslovnega deleža, je v primeru pogodbenega izstopa kogentna v tem smislu, da je z družbeno pogodbo ni mogoče povsem izključiti in je družbeniku odvzeti. Takšna določba, ki bi pravico družbeniku odvzela, bi bila nična. Poleg tega, da družbenikove pravice do izplačila ne sme izključiti, je ne sme niti omejiti do te mere, da bi družbenik dobil izplačano tako nizko vrednost svojega deleža, da bi bil s tem njegov izstop praktično onemogočen, saj iz družbe ne bi mogel izstopiti, ne da bi bil pri tem v znatni meri prikrajšan za svoj premoženjski vložek.
Če družbena pogodba omogoča pogodbeni izstop, lahko za izstop določi drugačen način oziroma nižje ali višje izplačilo vrednosti poslovnega deleža. Pri tem lahko avtonomno določi tudi merila, ki so podlaga za izračun ocenjene vrednosti tega deleža, tako, kot jih v konkretnem primeru določa družbena pogodba tožene stranke. S tem v pravice izstopajočega družbenika ne posega, saj mu še vedno zagotavlja povrnitev njegovega kapitalskega vložka v družbo, hkrati pa mu ponuja dodatno obliko izstopa poleg izstopa na podlagi tožbe zoper družbo.
dovoljenost revizije – pogoji za dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme – brez pogojev za dovoljenost revizije
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker revident v reviziji, ob tem, da ni navedel pravne podlage za njeno dovoljenost (drugi odstavek 83. člena ZUS-1), tudi po vsebini ni navajal ne izkazal izpolnjevanja nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ni izpolnil trditvenega in dokaznega standarda za dovoljenost revizije.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 66, 66/1-1.
dovoljenost revizije – zavrnjena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja – neskladnost projekta s prostorskim aktom - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni konkretiziran – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentkino vprašanje, ki se nanaša na položaj prizadete osebe v upravnem sporu, ni konkretizirano, pa tudi sicer glede na vsebino te zadeve (presoja upravne odločbe, ki temelji na ugotovitvi, da projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ni skladen s prostorskim aktom) tovrstno vprašanje (v zvezi s položajem prizadete osebe kot stranke v upravnem sporu), ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve. Tudi zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča revidentka ni konkretizirala. Ni namreč konkretno in jasno opredelila pomembnega pravnega vprašanja, glede katerega zatrjuje odstop. Poleg tega ni navedla sodb Vrhovnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala (navedla je opravilne številke sodb prvostopenjskega sodišča, ki jih ni predložila) in tudi ni opravila primerjave pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane sodbe s sodnimi odločbami, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala. Zato pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izkazane s pavšalno in neizkazano navedbo o finančni in materialni škodi, ker bi se glede na starost stavbe z rušenjem terase poseglo v statiko stavbe in sosednjih stavb, kar bi zahtevalo tudi velika finančna sredstva zaradi zavarovanja objektov.
vročitev sodnih pisanj - fikcija vročitve - vročitev v hišni predalčnik - rok za vložitev pravnega sredstva - štetje rokov
Določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP je treba razlagati na način, da se vročitev, če naslovnik pisanja v petnajstih dneh od prejema obvestila ne dvigne, šteje za opravljeno na zadnji dan petnajstdnevnega roka, rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči šestnajsti dan po puščenem obvestilu.
ZMZ člen 60, 61, 61/, 61/2, 62, 63, 63/2. Direktiva Sveta o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah, št. 85/2005 z dne 1. decembra 2005 (Direktiva 2005/85/ES) člen 27, 27/2-c.
mednarodna zaščita - koncept varne tretje države - Hrvaška kot varna tretja država - nahajanje - zveza med prosilcem in varno tretjo državo - način potovanja - sopotnik v osebnem avtu - implementacija Postopkovne direktive
Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so bili v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za uporabo določb ZMZ za obravnavo tožnikove prošnje po konceptu varne tretje države. Tožnik se je pred prihodom v Slovenijo nahajal na Hrvaškem, Hrvaška je bila z Odlokom Vlade RS razglašena za varno tretjo državo, Vlada je s tem seznanila Evropsko komisijo, tožnik je bil seznanjen s tem, da bo njegova prošnja obravnavana po konceptu varne tretje države, dana mu je bila možnost dokazovanja, da zanj Hrvaška ni varna država, Hrvaška pa je bila seznanjena, da tožnikova prošnja ni bila vsebinsko obravnavana.
OZ člen 190, 193. ZUstS člen 1, 1/3, 40, 40/2, 47.
neupravičena pridobitev – odpadla pravna podlaga – davčni dolg – protiustavnost ZDavP – odločba Ustavnega sodišča - pošteni pridobitelj – zamudne obresti – začetek teka zamudnih obresti - dopuščena revizija
Tožeča stranka je utemeljeno zahtevala, naj ji tožena stranka plača zamudne obresti na neupravičeno izterjane zneske od dne, ko je z objavo odločbe Ustavnega sodišča odpadla pravna podlaga za pridobitev teh zneskov in je tožena stranka lahko vedela, da je zneske pridobila brez podlage. Stališče, da je pravna podlaga za plačilo zamudnih obresti na davčni dolg za čas pred izvršljivostjo odmerne odločbe odpadla šele z dnem, ko je bila odmerna odločba odpravljena, je pravno zmotno. Ravno tako materialnopravno ni pravilno stališče, da lahko v primerih, ko je bil pridobitelj v času pridobitve pošten, prikrajšana stranka zahteva plodove in obresti šele od dne vložitve zahtevka, četudi je pridobitelj že pred tem postal nepošten.
mednarodna zaščita - varna tretja država - Hrvaška - nahajanje v varni tretji državi
Koliko časa se je zadrževal na Hrvaškem, ni znano. Prav tako je tudi nesporno, da je bil tožnik prijet takoj po ilegalnem vstopu v Slovenijo skupaj s skupino prebežnikov iz arabskih držav, ki so v mesecu decembru na Hrvaškem zaprosili za mednarodno zaščito in ki so zato tudi posedovali potrdila o statusu prosilca za azil na Hrvaškem. Zato se je lahko tožnik najkasneje na vlaku, na katerega je vsa skupina prebežnikov nesporno vstopila na Hrvaškem, seznanil z okoliščino, da Hrvaška sprejema prošnje za mednarodno zaščito.
Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilno tudi stališče sodišča prve stopnje, da je Republika Hrvaška za tožnika varna tretja država tudi zato, ker ima visoke standarde pri obravnavi prošenj prosilcev za mednarodno zaščito, kar vključuje tudi utemeljeno pričakovanje, da ga bo obravnavala zakonito in skladno z določbami mednarodnega prava o mladoletnih prosilcih za mednarodno zaščito brez spremstva.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 30, 30/1, 32, 32/2, 47, 47/1, 48, 481, 481/1. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin člen 8, 8-65. Zakon o sodiščih člen 114.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – subjektivni kriterij - gospodarska zbornica – gospodarski spor
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002223
ZASP člen 7, 7/2, 33, 33/3, 75, 81.
avtorsko pravo - nadomestilo za uporabo avtorskega dela – prenos materialnih avtorskih pravic - predelava avtorskega dela - prenos materialnih avtorskih pravic na predelavi avtorskega dela – obseg prenosa – razlaga spornih pogodbenih določil – aktivna legitimacija
S predelavo nastane novo, samostojno avtorsko delo (prvi odstavek 7. člena ZASP), ki je nedeljiva celota. Na njem predelovalec uživa iste izključne pravice kot avtor prvotnega dela. To velja tako za osebnostna upravičenja avtorja (moralne avtorske pravice) kakor tudi za pravice nadaljnjega izkoriščanja predelanega avtorskega dela (morebitnega prenosa v uporabo). Vendar je predelovalec pri slednjem vedno vezan na obseg privolitve originalnega avtorja; kajti z izkoriščanjem novega dela (predelave) se sočasno uporablja tudi originalno delo. Iz navedenega sledi, da sme avtor predelave pravice na predelavi prenašati samo skupaj z avtorjem prvotnega dela.
Pravilnik o protipožarnih ukrepih na železniških vozilih z odprtim kuriščem na trda goriva, v varovalnem progovnem pasu in progovnem pasu železniške proge 1982 člen 1. ZGas člen 43, 43/1, 43/2, 43/3. Pravilnik o ukrepih varstva pred požarom v varovalnem progovnem in v progovnem pasu železniške proge 2002 člen 1. ZZelP člen 21. OZ člen 6. ZvPoz člen 25. ZVZP člen 12.
vzdrževanje in nadzor progovnega pasu železniških prog – gozdni požari – povrnitev premoženjske škode – škoda zaradi preskoka isker med vožnjo vlaka - stroški gasilske intervencije - povzročitelj požara – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – odgovornost za opustitve – odgovornost dobrega strokovnjaka - velika malomarnost – pravila stroke
ZGas določa, da je povzročitelj tisti, ki je povzročil požar, torej tisti, med čigar ravnanjem (storitvijo ali opustitvijo) in požarom obstaja vzročna zveza.
Določbe področnih predpisov so zapis pravil stroke, ki predstavljajo standard dolžne skrbnosti ravnanja njihovih naslovnikov. Sodišči prve in druge stopnje bi zato morali presoditi, ali ravnanja druge toženke ustrezajo standardu dolžne skrbnosti, kot izhaja iz teh predpisov. Sodišči prve in druge stopnje sta se napačno zadovoljili z ugotovitvijo, da druga toženka za vzdrževanje vlakovnih kompozicij skrbi v okviru razpoložljivih denarnih sredstev in kadrovskih zmogljivosti, kar pa ne zadošča za zaključek, da druga toženka pri vožnji z vlaki ni ravnala z veliko malomarnostjo.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo (sodišče druge stopnje pa temu pritrdilo), »da je imela tožena stranka pridržno pravico, tako da je [bil] podan pravni temelj za zadržanje izdelkov«. Če ne na podlagi zastavne pravice, pa na podlagi pridržne pravice. Pri vprašanju pravne podlage za zadržanje izdelkov (obdelovancev) gre namreč za vprašanje materialnega prava, ki ga mora sodišče poznati. Tako kot sodišče ni vezano na pravno podlago tožbenega zahtevka tudi ni vezano na pravno podlago, s katero tožena stranka utemeljuje nasprotovanje tožbenemu zahtevku oziroma materialni ugovor (če je le navedla dejstva, s katerimi ga utemeljuje).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – objektivna nepristranskost sodišča – kazenska ovadba zoper stečajnega sodnika – izločitev sodnika – razrešitev stečajnega upravitelja – kazenska ovadba zoper stečajnega upravitelja - nepravilnosti pri delu sodišča
Okoliščina, da so predlagatelji vložili kazensko ovadbo zoper stečajno sodnico in stečajnega upravitelja, se ne nanaša na objektivno nepristranskost, temveč na subjektivno nepristranskost, kar je lahko razlog za izločitev sodnika oziroma razlog za razrešitev upravitelja, ne pa tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Prav tako prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče po 67. členu ZPP ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča. Za takšne primere imajo stranke v postopku na voljo zakonsko predvidena pravna sredstva.
priznanje tuje sodne odločbe – javni red – odškodninski spor – odločitev o povrnitvi škode delavcu
Odločitev o odškodninski odgovornosti delodajalca (nasprotnega udeleženca) za škodo, ki je predlagatelju nastala zaradi ravnanja delavca nasprotnega udeleženca, v temeljne principe slovenskega pravnega reda ne posega. Ravno nasprotno - določbe o odgovornosti delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, vsebuje tudi slovensko obligacijsko pravo (glej 147. člen OZ).
CZ člen 57, 57/1. ZObr člen 77, 77/2. ZUS-1 člen 63, 63/1.
povrnitev škode - odgovornost države – zaseg blaga v carinskem postopku - orožje
Gospodarski spor ni namenjen temu, da se v njem presoja pravilnost odločb, izdanih v upravnem postopku. Sodni preizkus takih odločb se opravi v upravnem sporu.
ZZLPPO člen 2, 3, 4, 44. ZLPP člen 48. ZPPSRD člen 2.
lastninjenje - zaključek lastninjenja – prehod družbenega kapitala – zahtevek iz naslova oškodovanja družbenega premoženja
V primerih že zaključenega postopka lastninjenja določba 3. člena ZZLPPO ne ustvarja (več) učinkov prehoda v last in upravljanje družbenega kapitala (saj le-tega več ni), temveč predstavlja pravno podlago za prehod vseh zahtevkov iz naslova oškodovanja družbenega kapitala (4. člen ZZLPPO). Ob vložitvi tožbe tožena stranka ni bila več podjetje iz drugega odstavka 3. člena ZZLPPO, saj je bila že olastninjena. Zato, četudi v okoliščinah konkretne zadeve soglasje Agencije glede zatrjevanih „prikritih kapitalskih rezerv“ po določbi 3. člena ZZLPPO ne bi bilo pridobljeno, pravna prednica tožeče stranke na zatrjevanem delu družbenega kapitala ni pridobila „lastninskih upravičenj“ temveč (odškodninski) zahtevek iz naslova oškodovanja družbenega premoženja oziroma kapitala.
Ureditev ZZLPPO ne negira osnov korporacijskega prava, v okviru katerih osnovni kapital družbe z omejeno odgovornostjo sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Kot je ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, je bil dne 1. 6. 2000 pri toženi stranki v sodnem registru opravljen vpis uskladitve z ZGD, kar pomeni, da je bil s tem postopek lastninskega preoblikovanja zaključen ter je s tem ob vložitvi tožbe odpadla možnost „pridobitve vseh pravic družbenika v razmerju prenesenega družbenega kapitala do celotnega kapitala podjetja“. Prav zaradi tovrstnih situacij v praksi, je zakonodajalec v okviru 4. člena ZZLPPO tudi izrecno predvidel možnost sodnega uveljavljanja odškodninskih zahtevkov s tem, ko je določil, da na Slovensko razvojno družbo preidejo vsi zahtevki iz naslova oškodovanja družbenega kapitala.
Opustitev normodajne aktivnosti, zaradi katere pride do (lahko tudi protiustavnih) pravnih praznin, ne pomeni v vsakem primeru že tudi protipravnega ravnanja iz 26. člena Ustave in s tem enega od temeljev za odškodninsko odgovornost države. Takšne napake države je treba s stališča protipravnosti presojati od primera do primera, podobno, kot je Vrhovno sodišče že izreklo glede protipravnosti pri kršitvah, ki jih zagrešijo državni organi v postopkih odločanja v posamičnih primerih. Ravnanje nosilcev oblasti je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
Sodna poravnava je pogodba, ki jo stranki skleneta v pravdnem postopku (zato ima hkrati tudi značaj sodne odločbe). Stališče sodišč prve in druge stopnje, da mora tisti, ki vloži tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe, izkazati pravni interes (pravno korist) za tako tožbo, je pravilno. Pravna korist za tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe je namreč tako po materialnem pravu kot po procesnem pravu procesna predpostavka takega zahtevka.
Z opustitvijo dajanja naročil je tožeča stranka kršila svojo sodelovalno dolžnost, posledično pa toženi stranki onemogočila izpolnitev njene obveznosti na pogodbeno dogovorjeni način. To pa pomeni, da terjatev tožnice na izpolnitev preostanka obveznosti z opravo grafičnih del in storitev toženke, uveljavljana s podrejenim tožbenim zahtevkom, do konca glavne obravnave še ni zapadla (311. člen ZPP). Že iz tega razloga je bilo treba pritrditi odločitvi sodišč nižjih stopenj tudi o zavrnitvi podrejenega tožbenega zahtevka.
najem poslovnih prostorov - najem za določen čas - prenehanje pogodbe o najemu poslovnih prostorov - odpoved pogodbe pred potekom časa
Pogodba o najemu poslovnih prostorov, sklenjene za določen čas, ni mogoče enostransko odpovedati pred potekom tega časa. ZPSPP v 26. členu določa le način, na katerega se mora izjaviti odpoved. Zahteva po tem, da je odpoved oblična, ne širi, ampak oži možnost njene uporabe. S tem je zakonodajalec glede najemnih razmerij, katerih predmet so poslovni prostori, skušal doseči višjo stopnjo varstva obeh udeležencev in celo pri trajnih obveznostih za nedoločen čas otežiti njihovo prenehanje.