Vrednosti odškodninskih zahtevkov devetih tožnikov se ne seštevajo, vsak posamezen zahtevek pa ne presega 40.000 EUR, zato neposredna revizija ni dovoljena.
ZMZPP člen 20, 48, 53, 56. OZ člen 299, 376. ZOR člen 133, 436, 1040. UZITUL člen 19, 22b. ZPP člen 371, 378.
pogodba o bančnem depozitu – varčevalci Ljubljanske banke – varčevalci iz BIH – pristojnost slovenskega sodišča – uporaba slovenskega prava – zastaranje – zahteva za izplačilo bančnega depozita – poziv za izpolnitev obveznosti – pasivna legitimacija – spremenjene okoliščine – podružnica – razlastitev – odgovornost matične družbe – ne ultra alterum tantum
Presoja nižjih sodišč, da je podana pristojnost slovenskega sodišča in da se za odločanje v tej zadevi uporabi slovensko pravo, je pravilna in utemeljena v določilih 20., 48., 53. in 56. člena ZMZPP.
Ravnanje tožnika v letu 1993 nima značilnosti zahteve za izpolnitev oziroma opomina, ki je enostranska pravnoposlovna izjava (izrecna ali konkludentna) volje, s katero upnik dolžnika pozove, naj opravi izpolnitev, in ki mora biti izražena nedvoumno.
Ne gre za nasledstveno vprašanje.
Revizijsko sodišče ne vidi razlogov, zakaj naj bi na civilno pravno razmerje vplivalo zatrjevano (neposredno uporabljivo) načelo mednarodnega bančnega prava branch compensating deposit principle. V tem delu gre za sklicevanje na obstoj spremenjenih okoliščin iz 133. člena ZOR, ki jih toženka lahko uveljavlja le z zahtevkom za razvezo ali pravično spremembo pogodbe oziroma z ustrezno nasprotno tožbo, česar ni storila. Navedena stališča veljajo tudi za sicer pravilne razloge nižjih sodišč, da obveznost toženke do tožnika ni prenehala z ukinitvijo podružnice oziroma z ustanovitvijo nove banke brez soglasja toženke (z razlastitvijo s strani tretje osebe) in da ni prišlo do prevzema dolga, saj tožnik ni podal soglasja po 436. členu ZOR.
Prevzem obveznosti pred dokončno sanacijo podružnice in dopustitev podružnici, da lahko samostojno porablja dinarska sredstva, ki jih je za deponirane devize prejela od NBJ, sta le poslovni odločitvi toženke, ki nikakor ne moreta vplivati na njeno razmerje do posameznega varčevalca.
Vsota zahtevanih, zapadlih in neplačanih zamudnih obresti od 28. 12. 2006 (vložitev tožbe) do 22. 5. 2007, ko je bil z uveljavitvijo novele OZ-A črtan 376. člen OZ, ki je vseboval pravilo ne ultra alterum tantum, ni dosegla vtoževane glavnice.
Ob dejstvu, da gre za konfesorno tožbo, ki meri na opustitev vseh ravnanj, ki nedopustno posegajo v izvrševanje služnosti, ne pa za tožbo za ugotovitev služnostne pravice, mora tožnik med drugim dokazati vsebino služnosti, ki je eno od kunstitutivnih pravno relevantnih dejstev za utemeljenost konfesornega zahtevka, in tožbeni zahtevek prilagoditi vsebini služnosti in vznemirjanju v konkretnem primeru. Ugotovitev obstoja pravice oziroma pravnega razmerja v pravdi zaradi vznemirjanja služnostne pravice je tako prejudicialnega pomena za odločitev o glavni stvari, o katerem se ne odloča v izreku sodbe.
- ali je sodišče druge stopnje utemeljeno zvišalo odškodnino iz naslova nepremoženjske škode za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti;
- ali je pravilna odločitev sodišč nižjih stopenj glede zakonskih zamudnih obresti.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – legitimacija za vložitev predloga za dopustitev revizije – navadno sosporništvo – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje - solastnina – nepremičnina v solasti tretjih oseb – pooblastilo odvetnika za vložitev predloga za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je tožnica zatrjevala priposestvovanje celotne nepremičnine, so v takem primeru toženci kot solastniki nepremičnine navadni sosporniki.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006456
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1. KZ člen 299, 299/1. KZ-1 člen 191.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nasilništvo - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj – nasilje v družini
Besedne zveze „spravljanje v podrejen položaj“ ni mogoče razumeti samo kot neko ciljno ravnanje, s katerim si ena oseba podreja drugo, tako da ta upošteva njeno voljo, ampak tudi kot ravnanje, ko izvajanje nasilja žrtev spravi v ponižujoč, podrejen položaj, ko se žrtev storilcu uklanja, oziroma položaj, ko postane žrtev objekt izvajanja nasilja, ki se mu ne more ali ne zna izogniti.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje - druga odločba
Zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo, s katero kazenski postopek ni bil končan (druga odločba), se sme vložiti le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
povrnitev škode – odgovornost zdravstvene ustanove – medicinska napaka (zdravniška napaka) – pojasnilna dolžnost – vsebina pojasnilne dolžnosti običajno tveganje - privolitev v zdravljenje - skrbnost dobrega strokovnjaka – predrtje črevesja med operativnim posegom - sepsa
Zdravnik mora pacientu pojasniti tipična tveganja, to so takšna, ki so posebej značilna za načrtovani poseg in se jim tudi ob največji možni skrbnosti in opravi posega brez napak vedno ni mogoče izogniti, ter so tako pomembna, da so sposobna vplivati na pacientovo odločitev. Čeprav tipičnost ne izhaja iz pogostosti, pojasnilo ni potrebno, če nastane škoda le v ekstremno redkih primerih in je domnevati, da pri razumnem pacientu omenjeno tveganje ne bi vplivalo na njegovo privolitev v poseg. Po mnenju revizijskega sodišča je bil tožnik ustrezno obveščen o negativnih tveganjih (krvavitvi in vnetju), izjemno redke negativne posledice posega kot je sepsa pa ni mogoče šteti med tipična tveganja, ki bi od zdravnika terjala ustrezno pojasnilo.
Ob ugotovitvah, da je bil sporni znesek izročen kot kupnina, prodajana pogodba pa je bila sporazumno razdrta, je odločitev skladna z določbo drugega odstavka 132. člena ZOR, ko toženca zavezuje, da morata tožniku vrniti, kar sta na račun ustno dogovorjene prodajne pogodbe prejela.
spor o pristojnosti – sporazum o pristojnosti – sklicevanje na sporazum o pristojnosti – pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku
V postopku, ki se začne z vložitvijo izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine, mora upnik, če želi v morebitnem pravdnem postopku, ki sledi izvršilnemu postopku, uveljavljati dogovor o krajevni pristojnosti, tega uveljavljati že v predlogu za izvršbo.
Tožnikov dokazni predlog s postavitvijo izvedenca ekonomske stroke je bil pravilno zavrnjen, saj tožnik ni dovolj opredeljeno navedel (elementov) premoženjske škode, ki bi jih izvedenec s svojim strokovnim znanjem lahko uporabil oziroma preveril. Manjkajočih trditev tožnikova izpovedba ne more nadomestiti.
Dokazi so namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, in ne temu, da stranke z njegovo pomočjo izvedo, kakšne trditve naj postavijo. Teorija in praksa sicer predvidevata izjemo od načelne prepovedi informativnega oziroma poizvedovalnega dokaza. Takšen dokazni predlog je utemeljen tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, v zvezi s katerimi nosi trditveno in dokazno breme. Da bi šlo v konkretnem primeru za tak položaj, iz navedb tožnika ne izhaja.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo (neutemeljen odvzem prostosti).
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1014167
ZMZ člen 50, 50/2-3.
mednarodna zaščita – nastanitev v azilnem domu – samovoljna zapustitev azilnega doma – domneva umika prošnje – pravni interes za pritožbo – procesna predpostavka
Glede na to, da je tožnik samovoljno zapustil azilni dom in se v njem ne nahaja več, in ob upoštevanju z zakonom predpisane sankcije v primeru samovoljne zapustitve azilnega doma, ni izkazan tožnikov pravni interes za pritožbo zoper izpodbijano sodbo, saj si svojega položaja ne more izboljšati.
povrnitev škode – nesreča pri delu – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – premoženjska škoda - izgubljeni zaslužek – dokazovanje dokazov – razpravno načelo – trditveno in dokazno breme – izvedenec – predujem za izvedbo dokaza – opustitev dolžnosti založitve predujma – opustitev izvedbe dokaza – povezanost trditvenega in dokaznega bremena – prekluzija – navajanje novih dejstev in novih dokazov – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izločitev sodnika – izločitveni razlog – odklonilni razlog - časovna omejitev možnosti izločanja sodnika – glavna obravnava – vodstvo glavne obravnave – narok pred spremenjenim senatom – znova opravljena glavna obravnava – načelo neposrednosti
Izpodbijana odločitev temelji tudi na izvedenskem mnenju izvedenca finančne stroke, ki je bilo pridobljeno kljub temu, da je bil predujem zanj plačan po izteku s strani sodišča določenega roka (tretji odstavek 153. člena ZPP). Takšno postopanje bi lahko utemeljevalo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), ki pa v konkretnem primeru ni podana, saj revidentu ni uspelo izkazati, da bi bila sodba brez tega mnenja zanj ugodnejša.
Presoja procesnega dokaznega bremena v zvezi z višino izgubljenega dohodka v konkretnem primeru.
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe jasno izhajajo razlogi, da je tožba sklepčna in zakaj je bilo treba tožbenemu zahtevku ugoditi. Prav tako je neutemeljen očitek, da ni šlo le za popravo tožbe, temveč za njeno spremembo. Tožeča stranka ni spremenila istovetnosti zahtevkov, povečala obstoječega zahtevka ali uveljavljala drugega zahtevka poleg obstoječega, temveč je le dopolnila in popravila navedbe datuma.
pravica do povračila škode – odškodnina – odgovornost države za delo državnih organov – škoda zaradi razrešitve - podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – vzročna zveza
Pravico do odškodnine po 26. členu URS ima vsakdo, komur je nastala škoda pri nastopanju državnih organov v funkciji izvrševanja oblasti.
Revizija se dopusti glede vprašanja obstoja pravne koristi za vložitev tožbenega zahtevka za ugotovitev ničnosti, ki naj bi bila v tem, da bo v primeru sodbe, s katero bo tožbenemu zahtevku ugodeno, tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavljala zahtevka iz prvega odstavka 87. člena Obligacijskega zakonika.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – pravice obrambe – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ocenjuje, da gre za kršitev iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, mora opredeliti, v katerih delih se izpodbijana sodba opira na katerega od zatrjevanih nezakonito pridobljenih dokazov.
Kadar se pogodbenika dogovorita o posledicah razdrtja pogodbe, ni mogoče sprejeti stališča, da je treba takrat, ko je pogodba tudi res razdrta (iz razloga, ki je po pogodbi razlog za njeno razdrtje), šteti, da je razdrta tudi v delu, s katerim so dogovorjene posledice razdrtja.