Od izvajalcev zdravstvenih storitev se zahteva, da ravnajo z večjo skrbnostjo, v skladu s sodobno medicinske doktrino, strokovnimi standardi, normativi in v skladu z razvitostjo zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji. Ena od njihovih dolžnosti je tudi ta, da medicinske (tehnične) pripomočke in naprave pravilno uporabljajo, v skladu z navodili in relevantno strokovno literaturo. Še posebej to velja za obratovanje tehničnih naprav, ki so za paciente vitalnega pomena, z njimi naj bi se seznanili, kolikor je za ljudi, odprte in dojemljive za tehniko in naravoslovje, možno in razumno. Medicinske tehnične pripomočke naj bi toliko obvladali, da lahko z njimi pravilno delajo, in tudi, da preprečijo morebitno škodo za pacienta, če bi se ti pokvarili. Ker uporaba teh pripomočkov ni brez nevarnosti za pacientovo življenje in zdravje, so tudi zahteve glede skrbnosti pri njihovi uporabi (tudi v smislu nadzora in varnostnih ukrepov) zelo visoke.
pobuda za referendum – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – ni izpostavljeno – zelo hude posledice – niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni (iz)postavil, ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja ter zato ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča revident s pavšalnimi in neizkazanimi trditvami zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
dogovor pogodbenih strank – razlaga dogovora - kavza – pripoznava dolga – pristop k dolgu – prevzem dolga
Vsebina dogovora je jasna in pomeni toženkino pripoznavo dolga. Dolžni znesek se sestoji iz njenega dolga in dolga njene hčerinske družbe. Ker toženka ni pravočasno uveljavljala ustreznih trditev o prenehanju te družbe in načinu prenehanja velja, da je lahko prevzela dolg svoje hčerinske družbe oziroma pristopila k njemu.
OZ člen 168, 168/2, 171, 171/1, 171/2, 179, 270, 270/1, 285, 285/2.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – varstvo pri delu – poškodba pri padcu z lestve - deljena odgovornost – ravnanje delavca – višina odškodnine – valorizacija akontacij odškodnine
Okoliščine konkretnega primera (drugi odstavek 171. člena OZ), da je bil tožnik poučen o varstvu pri delu, da se je zavedal neprimernosti lestev, ki jih je imel na razpolago in potencialne nevarnosti zaradi njihove uporabe pri konkretnem fizično napornem delu na višini, pa ni zahteval lestev primerne višine oziroma ni odklonil dela z neprimernimi lestvami, ki jih je imel na razpolago, po presoji revizijskega sodišča utemeljujejo odločitev, da je treba tožniku odmerjeno odškodnino znižati, ter da znižanje za 10% ni v njegovo škodo (prvi odstavek 171. člena OZ).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – bivališče strank v postopku – bivališče skrbnika stranke v postopku – starost in zdravstveno stanje stranke v postopku
Razlog smotrnosti je podan, saj obe stranki in tožnikova skrbnica živijo na območju Okrajnega sodišča v Trbovljah, tožnici pa zaradi starosti in zdravstvenih težav predstavlja pot v bolj oddaljeno sodišče v Ljubljani veliko breme.
ČLOVEKOVE PRAVICE - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016018
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 134. EKČP člen 8, 10. URS člen 39.
dopuščena revizija - osebnostne pravice - kršitev osebnostnih pravic - pravica do pietete - pravica do zasebnosti in družinskega življenja - svoboda izražanja - občina kot nosilka pravice do svobode izražanja - tožba za odstranitev kipa znane osebnosti in preimenovanje parka
Revizija se dopusti glede vprašanj navedenih v sklepu.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije zoper sklep – zavrženje predloga za dopustitev revizije – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti
Sklepi, s katerimi je bilo pravnomočno odločeno o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbe zoper zamudno sodbo zaradi nepravočasnosti, ter o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, niso sklepi, s katerimi bi se postopek pravnomočno končal v skladu s prvim odstavkom 384. člena ZPP.
ZUS-1 člen 82, 83, 83/1, 85, 85/2. ZDen člen 9, 9/3, 70, 70/1.
dovoljena revizija – vrednost - denacionalizacija – odškodnina v obveznicah SOD - status denacionalizacijskega upravičenca – obstoj vzajemnosti z Republiko Hrvaško – vsebina tujega prava – trditveno in dokazno breme – dejansko stanje – enakost pred zakonom
Revidentka v reviziji uveljavlja drugačno vsebino tujega prava, kot je bila ugotovljena v dosedanjem postopku. To pa je upoštevaje določbo prvega odstavka 70. člena ZDen ugovor zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v reviziji glede na določbo drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljen.
škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - zastaranje odškodninske terjatve – zastaranje kazenskega pregona - zastaralni rok - objektivni zastaralni rok – pretrganje zastaranja
Če je zastaranje že nastopilo, o pretrganju ne moremo več govoriti.
Pravilo, da se zastaranje odškodninskega zahtevka navezuje na zastaranje kazenskega pregona, velja samo takrat, kadar je rok za zastaranje kazenskega pregona daljši.
ZUS-1 člen 92. ZDavP člen 39. ZDavP-2 člen 39, 41, 68, 77, 125, 135. ZDavP-1 člen 113, 113/4. ZDS-1 člen 3, 12, 49.
odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 – dovoljena revizija – vrednostni kriterij – ugovor retroaktivne uporabe zakona – ugotavljanje davčne osnove z oceno - dokazni standard – dokazno breme – zaslišanje
Institut, kot ga določa peti odstavek 68. člena ZDavP-2, je bil v slovenski pravni red vključen s četrtim odstavkom 113. člena ZDavP-1 (odmera davka v posebnih primerih), ki je veljal od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2006. Splošna opredelitev iz 39. člena ZDavP, 113. člena ZDavP-1 in druge alineje prvega odstavka 68. člena ZDavP-2 glede tega, kdaj mora davčni organ davčno osnovo oceniti, je bila s predmetnima določbama konkretizirana. Institut obdavčitve nepojasnjenega vira ni uzakonjen na novo, ampak gre le za posamezni poseben način izvedbe cenitve kot postopka za ugotavljanje verjetne davčne osnove.
Za odločitev ni pomembno, iz katerega obdobja izvira samo premoženje, odločilno je, ali je revident z njim razpolagal že pred obdobjem inšpekcijskega pregleda, torej pred letom 2005, dokazno breme, da dokaže, iz katerega obdobja izvira njegovo premoženje, pa je na revidentu.
V nasprotnih primerih davčni organ utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni oziroma navzven izkazani, v konkretnem primeru torej obdobja, ki je predmet inšpekcijskega postopka.
Cenitev, ki omogoča ugotavljanje verjetne davčne osnove, predstavlja pravno podlago za izjemo od načela ugotavljanja materialne resnice v davčnih postopkih, ki je določeno v 5. členu ZDavP-2. Cilj cenitve je, da se čim bolj približa dejstvom, ki so za predmet obdavčitve in odmero davka pomembna. S cenitvijo je treba doseči približen rezultat, za katerega se domneva, da je pravilen in da je najbližje resnici, kar vse je v izpodbijani sodbi pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
Postopek davčne preiskave se časovno uvršča v t. i. „predpostopkovno fazo“, torej v čas pred uradnim – formalnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora. Na podlagi izsledkov preiskave se namreč sprejme odločitev o uvedbi postopka davčnega inšpekcijskega nadzora. Pri pridobivanju podatkov davčni organ torej ni omejen na že začete davčne postopke.
povrnitev škode – odgovornost šole – podlaga odškodninske odgovornosti – poškodba dijaka pri uri športne vzgoje – izvajanje nadzorstva – vzročna zveza
Osnovna naloga učitelja je, da je med šolsko uro prisoten in izvaja pedagoško delo z dijaki.
Do uporabe odskočne deske in s tem do škodnega dogodka je prišlo zaradi profesorjeve odsotnosti (vzročna zveza).
Pri presoji deleža odgovornosti za tožnikovo škodo je VS že večkrat zavzelo stališče, da je treba najti ravnotežje med zahtevo po ugotavljanju varnosti otrok in takšno organizacijo izobraževalnega procesa, ki otrokom dovoljuje določeno mero samostojnosti, v skladu s starostjo in zmožnostmi.
odreditev pripora - ponovitvena nevarnost – objektivne in subjektivne okoliščine - drugi kazenski postopki – posilstvo - koluzijska nevarnost
Ker v času odreditve pripora oškodovanka še ni bila zaslišana s strani preiskovalnega sodnika, je preiskovalna sodnica pripor utemeljeno odredila tudi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča - zavlačevanje postopka – vplivnost stranke v postopku
Neutemeljene trditve o zavlačevanju postopka in neizkazane trditve o vplivu stranke na sodišče niso tehtni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Prisilno zdravljenje je izrecno ustavno prepovedano. Varovana pravna dobrina sta svoboda in samostojnost odločanja posameznika v zvezi z uvedbo, načinom izvajanja, obsegom, vsebino ali morebitno opustitvijo medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe, katere naj bi bil oziroma je (lahko) posameznik deležen. Glavni namen ustavnopravnega varstva je zagotoviti polno spoštovanje pacientovega osebnega dostojanstva ter njegove svobodne in samostojne odločitve o zdravljenju. Nujni predpogoj svobodnega in samostojnega odločanja o zdravljenju je pacientova celovita obveščenost, ki ji ustreza zdravnikova pojasnilna dolžnost. Ta obsega tudi pojasnilo o možnih tveganjih zdravljenja. Le ustrezno informiran pacient lahko uresniči svojo pravico do svobodnega in samostojnega odločanja o zdravljenju.
ZPP člen 374, 374/2. ZMed člen 33, 42, 43. URS člen 39, 40.
dovoljenost revizije – pravni interes za revizijo – pravica do objave odgovora v tisku – pravica do svobode izražanja
Toženka je z objavo odgovora izpolnila tisto, kar ji je narekovala pravnomočna sodba odločba, vendar s takim ravnanjem ni izgubila pravnega interesa za vložitev izrednega pravnega sredstva. Če bi z revizijo uspela, bi lahko v istem časopisu objavila tudi drugačen zaključek tega spora.
Pri uveljavljanju pravice do objave gre za kolizijo dveh ustavnopravno varovanih pravic: pravice do svobode izražanja (tudi tiska) iz 39. člena URS in pravice do popravka in odgovora iz 40. člena URS. Zakonodajalec je pri tehtanju obeh pravic pravico do popravka in odgovora, ki posega v pravico do svobode izražanja, uredil tako, da je v ZMed določil pogoje, kdaj ima prva prednost pred drugo. V okviru zakonske ureditve išče ravnovesje med obema izvorno ustavnima pravicama tudi sodna praksa. Glede na okoliščine vsakega konkretnega primera presoja, ali je pri izvrševanju svobode izražanja prišlo do tako pomanjkljive ali napačne informacije, da je v interesu javnosti, da se navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji zanikajo, bistveno popravijo ali bistveno dopolnijo z dokazljivimi navedbami.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – STANOVANJSKO PRAVO - ODZ
VS0016029
SZ-1 člen 196, 196/2. ZZK 95 člen 5/4. ZTLR člen 25. ODZ člen 418.
družbena lastnina – lastninjenje - privatizacija stanovanj – pridobitev lastninske pravice - preureditev skupnih prostorov - priposestvovanje – gradnja na tujem svetu – dobra vera – vpis v zemljiško knjigo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo – denacionalizacija
Določba drugega odstavka 196. člena SZ-1 o pridobitvi lastninske pravice s preureditvijo skupnih prostorov v tej zadevi ne pride v poštev, saj tožnica ni preurejala skupnih prostorov v večstanovanjski stavbi. Toženec, ki se je vpisal v zemljiško knjigo na podlagi pravnega posla, je v razmerju do tožnice tretja oseba, ki ga varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
ZOR člen 16, 154, 154/1, 207, 1207. ZGO člen 8, 74.
povrnitev škode - odgovornost izvajalca gradnje – odgovornost investitorja – odgovornost lastnika nepremičnine – solidarna odgovornost - poškodba pešca – uporabno dovoljenje za objekt – uporaba uzanc
Izvajalec gradbenih del in investitor sta odškodninsko odgovorna, saj v času škodnega dogodka še ni bilo izdano uporabno dovoljenje, ko se zgrajeni objekt sme uporabljati.