zahteva za varstvo zakonitosti – rok za vložitev – odločba o stroških postopka – nazakonita odločba o stroških – sprememba zakona
Postopek, ki je tekel do pravnomočne odločitve o glavni stvari, in postopek izterjave naloženih stroškov postopka sta ločena postopka. Odločbe, s katerimi se postopka končata, je mogoče izpodbijati samostojno.
ZMZ člen 28, 106, 106/1, 106/3. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite člen 16, 16/1.
Bistveni pri odločitvi o podaljšanju subsidiarne zaščite sta okoliščini, zaradi katerih je bila prosilcu priznana subsidiarna zaščita. Ker prva (mladoletnost prosilca) ne obstaja več, se presoja omeji le na ugotavljanje druge, to je varnostne razmere v izvorni državi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006512
ZKP člen 11, 18, 236, 237, 371, 371/1-8, 371/2, 378, 380. KZ člen 22, 127.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - zaslišanje priče - prepoved izsiljevanja izjav – privilegirana priča - strokovno mnenje Centra za kriminalistično-tehnične preiskave - obravnava pred sodiščem druge stopnje – pravice obrambe - izvajanje dokazov – zaslišanje obremenilnih prič - seja pritožbenega senata - obvestilo o seji – priložen drug kazenski spis - kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev - poskus
Pravica obrambe do izvajanja dokazov v svojo korist oziroma do zaslišanja obremenilnih prič ne vključuje pravice do ponovnega izvajanja dokazov pred sodiščem druge stopnje.
Poskus kaznivega dejanja umora po prvem odstavku 127. člena v zvezi z 22. členom KZ je podan tedaj, ko storilec z namenom, da drugemu vzame življenje, izvrši katerokoli ravnanje, ki po naravi stvari lahko privede so smrti osebe, pa oškodovanec ne umre.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006489
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 427. KZ člen 184, 184/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost – kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - zakonski znaki kaznivega dejanja – zloraba položaja - spolno dejanje - prizadetost spolne nedotakljivosti - precejšen dvom o resničnosti ugotovljenih dejstev
Če iz same opredelitve položaja oškodovanca in storilca ni jasne nadrejenosti in podrejenosti, mora biti zloraba položaja opisana z aktivnim ravnanjem, ki se kaže v grožnjah ali obljubljanju koristi. Če pa je oškodovanec storilcu podrejen, pa za konkretizacijo zlorabe položaja zadošča že navedba avtoritete.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006550
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ-1 člen 186, 186/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - zakonski znaki kaznivega dejanja
Proizvodnja droge je oblika izvršitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, za katero se naknadna prodaja ali namen prodaje ne dokazuje oziroma se za izvršitev kaznivega dejanja ne zahteva.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – formalna obramba – skrajšani postopek – vpliv na zakonitost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V zahtevi za varstvo zakonitosti ni pojasnila, kako je okoliščina, da je bila glavna obravnava opravljena, čeprav obsojenec ni imel zagovornika, vplivala na odločitev prvostopenjskega sodišča oziroma zakonitost izpodbijane sodbe. Ker v obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni pogoji, ki jih za obligatorno formalno obrambo določa ZKP, sodišče zgolj nakazane bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP ni moglo preizkusiti.
Prostovoljne izročitve predmetov ni mogoče šteti za hišno oziroma osebno preiskavo, zato se v takšni procesni situaciji sestavi le zapisnik o zasegu predmetov (v katerem se navede, kateri predmeti so bili osebi zaseženi, pa tudi bistvene okoliščine tega preiskovalnega dejanja).
Policistov poziv v okviru uradnega dejanja, ki ga sme opraviti (šlo je za sum storitve kaznivega dejanja), ne pomeni nedovoljenega vpliva na voljo drugega oziroma neprimerne oblastvene prisile, ki bi pomenila neustaven poseg v obsojenčevo pravico do zasebnosti.
Sprememba obtožnega akta ni vezana na nove dokaze, odločilno je, da gre za dokaze, ki so bili izvedeni na glavni obravnavi in za spremembo obtožnega akta zadošča že subjektivna ocena tožilca.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 32, 32/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1.
ukrep gradbenega inšpektorja – sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe in začasne odredbe
Izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti, ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Iz določbe drugega odstavka 5. člena ZUS-1 sicer izhaja, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, med te sklepe pa izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe ne spada. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in tožbo pravilno zavrglo.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo zavrglo, je posledično tudi pravilno zavrglo njegovo zahtevo za izdajo začasne odredb, saj je obstoj dopustne tožbe v upravnem sporu procesna predpostavka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 290, 297, 297/1. ZGO-1 člen 146, 146/3.
ukrep gradbenega inšpektorja – sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – pravni pouk o pravnem sredstvu – procesna odločitev – vpliv tožbe zoper inšpekcijsko odločbo
Izpodbijani prvostopenjski akt ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1.
Iz določbe drugega odstavka 5. člena ZUS-1 sicer izhaja, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, med te sklepe pa izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe ne sodi.
ZMZ člen 35, 51, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca – zloraba postopka – najkrajši možni čas - onemogočanje odstranitve iz države – begosumnost – dokazno breme
Istovetnosti prosilca ni mogoče z gotovostjo ugotoviti le na podlagi njegove izjave. Glede tožnikove identitete se pojavlja dvom, saj je dajal različne podatke o sebi.
Prosilec za mednarodno zaščito je tisti, na katerem je breme dokazovanja svoje identitete, in prosilec nosi tudi posledice, če svoje identitete ne izkaže na verodostojen način (glej zlasti 21. do 23. člen ZMZ).
Po določbi 35. člena ZMZ mora tujec, ki je zakonito ali nezakonito vstopil v Republiko Slovenijo, v najkrajšem možnem času izraziti namen za vložitev prošnje. Tega pa tožnik ob svojem prvem bivanju v Sloveniji od 20. 4. 2012 do 7. 9. 2012 ni storil. Zato je sum, da je tožnik dne 31. 1. 2013 vložil prošnjo za mednarodno zaščito samo zato, da bi odložil ali onemogočil odstranitev iz države, utemeljen.
ZUS-1 člen 2, 93, 93/2. ZViS člen 6, 24. ZDSS-1 člen 52. ZSDU člen 106.
dovoljena revizija – postopek izvolitve dekana – procesne predpostavke za tožbo – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – pritožba tožene stranke
Za odločanje o sklepu tožene stranke Univerze A., s katerim je ta odločila, da se razveljavijo vsa volilna opravila in se ustavi postopek volitev kandidata za predlog rektorju Univerze A. Za imenovanje dekana Univerze A., ni predvidena pristojnost niti upravnega niti delovnega sodišča ali katerega drugega sodišča. Z izpodbijanim sklepom, se je želelo urejati vprašanja internega delovanja znotraj fakultete, ki se nanašajo na volitve, imenovanja in odpoklic organov v skladu s Statutom, Pravili FHŠ in drugimi internimi akti. To pa so področja, ki so po izrecni določbi osme alineje 6. člena ZViS, na katerih delujejo univerza in fakultete po načelih avtonomije.
VARSTVO KONKURENCE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS4002234
ZUS-1 člen 32. ZPomk-1 člen 15, 16. ZUP člen 43.
varstvo konkurence - priznanje položaja stranskega udeleženca - postopek pred Agencijo za varstvo konkurence - pravni interes - ekonomski interes - začasna odredba
Interes tožnic za ohranitev pogodbenega razmerja s ciljno družbo ne predstavlja pravnega interesa, ki se zahteva za priznanje statusa stranskega udeleženca. Zatrjevani interes po ohranitvi poslovnega sodelovanja namreč ni oprt na zakon ali drug predpis, temveč zgolj na medsebojno, obligacijsko-pravno pogodbeno razmerje. S tem pa zatrjevani interes ne more predstavljati relevantnega pravnega interesa, temveč le obliko ekonomskega interesa za ohranitev že vzpostavljenega pogodbenega razmerja s ciljno družbo, ki tožnicam zagotavlja odkup surovega mleka pod zanje (zatrjevano) ugodnimi oziroma realnimi pogoji odkupa.
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da izkazovanje zgolj dejanskega (ekonomskega) interesa, ni dovolj za priznanje položaja stranskega udeleženca v tujem postopku pred Agencijo, saj dejanskega interesa v upravnem postopku ni mogoče uveljavljati.
ZUS-1 člen 42. ZTFI člen 374, 385, 396, 507. ZUP člen 189.
tržna manipulacija – združitev postopkov – zavrnitev izvedbe dokaza z izvedencem – nenormalna ali umetna raven cene – kazalniki tržne manipulacije – povezano delovanje – ukrep za odpravo kršitve
V zvezi s presojo elementa „
povezanega delovanja
“ po drugi alineji 1. točke prvega odstavka 374. člena ZTFI, Vrhovno sodišče opozarja na avtonomen pomen določb o prepovedi zlorab trga vrednostnih papirjev. Namreč cilj teh določb je v zagotovitvi varstva investitorjev ter poštenega, transparentnega in uspešnega delovanja finančnega trga. V tem kontekstu pretok informacij predstavlja uresničevanje subjektivnega elementa tržne manipulacije, ki je v manipulativnem namenu povezano delujočih oseb. S tega vidika pa je treba presojati tudi pomen t. i. mreže povezav, ki dokazuje obstoj okoliščin o medsebojnem poznanstvu posameznih fizičnih oseb, kar omogoča sklep o relevantnem pretoku informacij (preko medsebojnega dogovora).
Čeprav drži tožbeni očitek, da obravnavana „
mreža povezav
“ sama po sebi ne omogoča zaključka o povezanem delovanju tožnic, je Agencija pravilno utemeljila, da le-ta šele skupaj z ostalimi relevantnimi okoliščinami (znaki) omogoča zaključek o povezanem delovanju. Posledično je za odločitev v tej zadevi bistveno, da je Agencija povezano delovanje tožnic (z vidika subjektivnega elementa tržne manipulacije) presojala tudi v kontekstu neobičajnega borznega poslovanja.
Iz vsega navedenega sledi, da je Agencija ugotovila vse znake tržne manipulacije po določbi druge alineje 1. točke prvega odstavka 374. člena ZTFI. Ker so le-ti obstajali istočasno, je imelo ravnanje tožnic vse (tako objektivne kot tudi subjektivne) značilnosti tržne manipulacije.
UPRAVNI SPOR – RAZREŠITVE IN IMENOVANJA – ČLOVEKOVE PRAVICE
VS1014237
URS člen 75. ZViS člen 6, 6/2-2, 6/2-8, 24, 65, 67. ZUS-1 člen 2, 4, 4/1. ZDSS-1 člen 5, 6, 6d, 6g, 52, 52/1. ZSDU člen 106.
imenovanje dekana – sklep o določitvi volilnih opravil – sodno varstvo - pristojnost upravnega ali delovnega sodišča – varstvo ustavnih pravic – soodločanje – sodelovanje delavcev pri upravljanju - volitve, imenovanja in odpoklic organov fakultete – avtonomija fakultete – organ upravne oblasti
Obravnavni spor se nanaša na vprašanja notranjega oziroma internega delovanja znotraj fakultete, konkretno na vprašanja, ki se nanašajo na volitve, imenovanja in odpoklic organov v skladu s statutom in drugimi akti. To pa so področja, ki so po izrecni določbi osme alineje drugega odstavka 6. člena ZViS, na katerih delujejo univerza in visokošolski zavodi po načelih avtonomije. Predmet spora je tudi kadrovsko in upravljavsko vprašanje ter razmerje med pristojnostmi rektorja državne univerze in člani akademskega zbora ter senata članice državne univerze, kar pa so vse vprašanja avtonomnega oziroma samostojnega urejanja notranje organizacije in delovanja s statutom v skladu z zakonom iz druge alineje drugega odstavka 6. člena ZViS. ZViS in tudi katerikoli drug zakon pa ne določajo oziroma ne predvidevajo zoper tovrstne odločitve dekana ali rektorja kakršnihkoli pravnih sredstev, niti da je zoper tovrstne odločitve mogoče sprožiti upravni spor. Izpodbijani sklep se torej nanaša izključno na področja avtonomnega notranjega organiziranja in delovanja univerze oziroma njene članice in ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije. V obravnavani zadevi ne gre niti za akt organa ali dejanje iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1, saj v. d. dekana (niti rektorja) pri takem odločanju ni mogoče šteti za organ upravne oblasti, niti za organ katerekoli oblasti. Morebitne kršitve v postopku imenovanja dekana fakultete (vključno s kršitvami zatrjevanih ustavnih pravic) pa bodo tožniki (seveda ob izpolnjevanju vseh procesnih predpostavk) lahko uveljavljali s pravnim sredstvom zoper končno odločbo o imenovanju dekana fakultete pred pristojnim delovnim sodiščem.
varstvo konkurence - izločitev uradne osebe iz postopka pred Agencijo za varstvo konkurence - izločitev direktorja agencije - pravni interes za sodno varstvo - zavrženje tožbe
Iz izpodbijanih sklepov (enako kot iz tožbenih navedb) izhaja, da je bil A. A. v času izdaje spornih sklepov že razrešen s položaja direktorja Urada RS za varstvo konkurence. Iz navedenega zato logično sledi, da si tožnici s tožbo ne moreta izboljšati svojega pravnega položaja, saj sporna oseba zaradi prenehanja funkcije direktorja ni več pristojna odločati v relevantni upravni zadevi.
ZPOmK-1 dopušča sodno varstvo zoper sklep o uvedbi postopka in sklep o preiskavi (šele) v postopku sodnega varstva zoper odločbo, pri čemer izpodbijanje obravnavanih sklepov ni procesna predpostavka za izpodbijanje zakonitosti končne odločbe. Ker z izpodbijanima sklepoma ni bilo poseženo v pravni položaj tožnic glede uveljavljanja sodnega varstva zoper sklep o uvedbi preiskave in sklep o preiskavi, pravno tudi niso pomembne tožbene trditve o neutemeljenosti izdaje izpodbijanih sklepov iz razloga, ker naj bi tožnici z zahtevo za izločitev uradne osebe pravzaprav utemeljevali razloge za razveljavitev sklepa o uvedbi preiskave ter sklepa o preiskavi v okviru postopka nadzora zaradi ugotavljanja domnevne kršitve po 6. členu ZPOmK-1 oziroma 101. členu PDEU.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZADRUGE
VS0015975
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZad člen 75. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma občine člen 5.
dopuščena revizija – družbena lastnina – zadruge - lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – neodplačna pridobitev nepremičnine - odplačna pridobitev nepremičnine
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali je pravilna presoja sodišča, da za ugotovitev kriterija (ne)odplačne pridobitve nepremičnin na podlagi 74. člena Zakona o zadrugah ni potrebno uporabiti 5. člena Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine.
URS člen 26. ZOR člen 154, 172. ZDen člen 61, 61/2.
pravica do povrnitve škode - odgovornost države za delo upravnega organa – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – neuspeh v postopku denacionalizacije
Vzrok za tožničin neuspeh v denacionalizacijskem postopku ni v zatrjevanem protipravnem ravnanju upravnega organa, pač pa pri tožnici sami, ker bi morala zahtevo vložiti v imenu svojega očeta in priložiti njegovo pooblastilo ali bi moral zahtevo vložiti njen oče sam. Le on je bil v času vložitve zahteve pravni naslednik denacionalizacijskih upravičencev v pomenu drugega odstavka 61. člena ZDen.