Uvodoma pojasnjuje pritožbeno sodišče, da nima pomislekov glede sodne pristojnosti za urejanje stikov med mladoletno hčerko in tožencem (člen 18/I ZPP). Zaradi prenehanja izvenzakonske skupnosti pravdnih strank je namreč prvo sodišče odločilo o dodelitvi mladoletne E. tožnici v varstvo in oskrbo ter o preživninski obveznosti toženca. Pravna podlaga take odločitve je v členu 78 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR (v zvezi z noveliranim členom 105/II istega zakona, ki na potuje na uporabo člena 78 ZZZDR), ki v drugem odstavku odločitev o varstvu in vzgoji otrok nalaga sodišču, v tretjem odstavku pa določa, da tisti od staršev, ki mu otroci niso zaupani, obdrži pravico do osebnih stikov z njimi (razen če sodišče glede na koristi otrok ne odloči drugače). Ker v obravnavanem primeru ni izkazano, da je stike že uredil pristojni center za socialno delo, glede na dejanske okoliščine in citirane določbe ni ovir, da stikov ne bi določili v sodnem postopku.
S tem, ko je tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 2.9.2002 zatrjevala, da gre za obračun prevoza na drugi relaciji in sicer iz San Diega v Koper, je tožeča stranka spremenila dejansko podlago tožbenemu zahtevku. Iz prvotno vtoževanega računa namreč tako zatrjevana dejanska podlaga ni razvidna, prav tako pa je neupoštevno sklicevanje tožeče stranke na napako pri računalniškem izpisovanju računa. Za odločanje o istovetnosti zahtevka ne more biti relevantno, kaj je imela tožeča stranka v mislih pri izstavitvi računa, če iz samega računa izhaja nekaj povsem drugega. Vendar kljub navedenemu odločitev prvostopnega sodišča ne predstavlja bistvene kršitve postopka v smislu 1. odst. 339. člena ZPP.
ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZDR člen 83, 83/2, 110, 83, 83/2, 110.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve
Za vprašanje obstoja verjetnosti nedenarne terjatve tožnika je predvsem pomembno, ali je tožena stranka pri dani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi spoštovala postopek pred odpovedjo, opredeljen v 83. čl. ZDR/2002 in če so obstajali pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 110. čl. ZDR/2002.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51-3, 51-3/2.
odpravnina ob upokojitvi
Ker je bil znesek za dokup delovne dobe višji od zneska odpravnine, ki bi šel delavcu v skladu z 2. odst. 3. tč. 51. člena SKPgd, tožena stranka tožniku ni bila dolžna izplačati odpravnine ob opokojitvi.
ZJSRS člen 28, 28/3, 28, 28/3. ZIZ člen 21, 21/1, 21, 21/1.
izvršba
Za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od izplačanih nadomestil preživnine od preživninskega zavezanca, mora imeti sklad primeren izvršilni naslov, to pa je obvestilo z odločbo o priznanju nadomestila preživnine, v katerem so obresti določno opredeljene.
ZDR (1990) člen 56. ZTPDR člen 19, 31, 32, 19, 31, 32.
prevzem delavca - letni dopust
Novi delodajalec se ob prevzemu delavcev lahko zaveže, da bo prevzetim delavcem zagotavljal najmanj enak obseg pravic kot prejšnji delodajalec in v takem primeru med pravice iz delovnega razmerja spada tudi pravica do letnega dopusta.
Ni v nasprotju z zakonom, če imajo prevzeti delavci več pravic kot ostali delavci tožene stranke, saj je potrebno upoštevati že dosežene pravice, ker se pri prevzemu šteje, da gre za nadaljevanje delovnega razmerja.
ZDR člen 85, 85/3, 227, 227/3, 85, 85/3, 227, 227/3.
začasna odredba - pogodba o zaposlitvi
Zadržanje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (velja tudi za kolektivne odpuste) lahko doseže le inšpekcija za delo z namenom preprečitve samovoljenega ravnanja in odvrnitve nenadomestljive škode.
Pritožnik pritrjuje, da je že vložil identičen ugovor tretjega, vendar pa napačno sodi, da je bilo o njem odločeno le "procesno" in ne meritorno. Sodišče prve stopnje je namreč njegov zahtevek zavrnilo (in ne zavrglo), kar pomeni, da je o njem odločalo vsebinsko. Odločalo je namreč, ali je ugovor tretjega verjetno izkazan, torej materialnopravno utemeljen. Nov ugovor tretjega temelji na istih dejstvih, predloženi so mu le novi dokazi. Eden temeljnih procesnih institutov je institut pravnomočnosti, ki se med drugim kaže tudi v prepovedi ponovnega odločanja o isti zadevi (negativna stran materialne pravnomočnosti). Z njim se uveljavlja pravna varnost, v določenih primerih lahko tudi na račun načela materialne resnice, ki ga izpostavlja pritožba. Ponovno odločanje o isti zadevi ni dovoljeno (319. člen ZPP), zato je tokrat sodišče prve stopnje odločilo procesno in ugovor tretjega zavrglo.
ZIZ člen 15, 37, 15, 37. ZPP člen 76, 76/1, 81, 81/5, 205, 208, 76, 76/1, 81, 81/5, 205, 208.
sposobnost biti stranka - smrt stranke - nadaljevanje postopka po dedičih
Druga dolžnica v času vložitve predloga za izvršbo in kasnejše izdaje sklepa o izvršbi ni imela sposobnosti biti stranka (1. odstavek 76. člena ZPP), saj je umrla že pred tem. Izvršba zoper njo se torej ne bi smela začeti (5. odstavek 81. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Izpodbijani sklep je sklep o nadaljevanju izvršbe po pokojni drugi dolžnici in pritožbeno sodišče lahko presoja le pravilnost tega sklepa. Izvršilni postopek se prekine tedaj, kadar stranka med postopkom umre in se nato nadaljuje z njenimi dediči (37. člen ZIZ, 205. in 208. člen ZPP). Obravnavan primer ni takšen, saj je stranka umrla pred začetkom postopka. To pa pomeni, da ga sodišče zoper dediče tudi ne more nadaljevati v skladu z navedenimi zakonskimi določili.
ZSOS člen 6, 6/3, 6, 6/3. ZDen člen 5, 27, 27/2, 27/3, 27/5, 56, 5, 27, 27/2, 27/3, 27/5, 56.
denacionalizacija - sodna pristojnost - odločba o arondaciji na podlagi prodajne pogodbe - vrnitev kmetijskih zemljišč v last in posest z doplačilom odškodnine - rok za izročitev obveznic - ovire za vrnitev premoženja v naravi - kompleks kmetijskih zemljišč
Sodišča so po 56. členu ZDen pristojna v nepravdnem postopku odločati o zahtevah za denacionalizacijo iz 5. člena ZDen, torej, kadar je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti. Besedilo tega člena je treba razlagati širše in sicer tako, da zajema tudi tiste primere, ko je bil pravni naslov za prehod premoženja akt državnega organa, vendar pa je bila podlaga za izdajo te odločbe poprej sklenjen pravni posel. Zavezanec za plačilo odškodnine po 26. členu ZDen je Slovenski odškodninski sklad (1. odstavek 45. člena in 4. odstavek 51. člena ZDen). Paricijski rok za izpolnitev te obveznosti je določen v posebnem predpisu (2. odstavek 313. člena ZPP), to je Zakonu o Slovenskem odškodninskem skladu. Po določilu 3. odstavka 6. člena tega zakona rok, določen za izvršitev odločbe, ki se glasi na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad, ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev. Zgolj obstoj kompleksa kmetijskih zemljišč sam po sebi ni ovira za vračilo kmetijskih zemljišč v naravi, temveč je treba ugotoviti, ali so podani razlogi iz 2. odstavka 27. člena ZDen, torej presoditi naravo kompleksa, ali bi zaradi vrnitve parcel trpela funkcionalnost kompleksa, ali bi bila onemogočena njegova gospodarna uporaba ipd.
Postopek redne odpovedi s ponudbo nove pogodbe ni skladen z določbami 90. in 88. čl. ZDR, pri čemer je bistveno: - da tožena stranka ni izkazala poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR (prenehanje potreb po opravljanju določenega dela zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca) in - da tožniku ni istočasno z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponudila sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, kar bi glede na 1. odstavek 90. člena ZDR morala storiti.
Navedene pomanjkljivosti kažejo na to, da redna odpoved ni zakonita in da je tožnikova terjatev verjetno izkazana, ker pa so izpolnjeni tudi drugi pogoji iz 272. člena ZIZ je sodišče utemeljeno izdalo začasno odredbo po 5. točki 273. člena ZIZ.
Nezakonitost razveljavitve individualne pogodbe o zaposlitvi in prenehanja delovnega razmerja ni verjetno izkazana, ker iz ugotovljenega dejanskega stanja ne izhaja, da gre pri tožnikovi premestitvi iz enega na drugo delovišče za razporeditev na drugo delovno mesto. Tožnik zaenkrat ni izkazal, da bi moral na osnovi premestitve opravljati druga dela in naloge, kot je določeno v individualni pogodbi o zaposlitvi.
razporeditev delavcev - sistemizacija delovnih mest
Delavec ima pravico do plače glede na dejansko opravljenje dela, čeprav delovno mesto, na katerega je razporejen (in na katerem opravlja delo), ni sistemizirano.
prenehanje delovnega razmerja - razporeditev k drugemu delodajalcu
Ker se tožnica po dokončnosti sklepa o razporeditvi ni javila na delo k novemu delodajalcu, je le-ta ni bil dolžan v nedogled čakati, da se bo odločila za morebitno zaposlitev pri njemu, prav tako pa ji do takrat tudi ni bil dolžan pošiljati pogodbe o zaposlitvi v podpis, ker se tožnica ni zglasila pri njemu in izrazila volje, da želi delati pri njemu.
Ker tožnica novega delodajalca ni obvestila o tem, da ji je lečeči zdravnik odobril bolniški stalež, je bil novi delodajalec prost vseh obveznosti, ki so sledile iz pogodbe o prevzemu dejavnosti in prehodu delavcev, čeprav bi bil drugače dolžan prevzeti tožnico tako kot je, četudi bi bila invalid. Prejšnji delodajalec pa je tožnici zakonito odpovedal delovno razmerje, ker je sklep o razporeditvi tožnice k drugemu delodajalcu postal dokončen.
SZ člen 58, 58/1, 58, 58/1. ZSR člen 40, 40/1, 40, 40/1.
najemna pogodba za določen čas - nezakonito zasedanje stanovanja
Dejstva, ki so pomembna za razsojo v tem sporu, so: da sta pravdni stranki sklenili najemno pogodbo za stanovanje za določen čas in sicer do prenehanja delovnega razmerja toženke; da je toženki delovno razmerje pri prenehalo 16.7.1999; da toženka stanovanje še vedno zaseda, ne da bi z lastnikom stanovanja podaljšala najemno pogodbo ali sklenila novo. Vse to pa je tisti dejanski stan, ki narekuje zaključek, da toženka stanovanje zaseda nezakonito in ga je dolžna izprazniti na podlagi 58. člena Stanovanjskega zakona.
ZPPSL člen 63, 64, 63, 64. ZPP člen 214, 214/4, 214, 214/4.
potrjena prisilna poravnava - vpis v sodni register
Moč pravnomočne odločitve ima v skladu s 1. odstavkom 61. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL) sklep o potrditvi prisilne poravnave samo za terjatve, ki so bile v postopku prisilne poravnave ugotovljene in so vključene v sam sklep o potrditvi prisilne poravnave. Glede ostalih terjatev, ki v postopku prisilne poravnave niso bile ugotovljene, pa ima sklep o potrditvi prisilne poravnave samo ustrezne materialnopravne učinke (1. odstavek 63. člena ZPPSL).
Pritožbeno stališče, da so vsi v sodni register vpisani podatki splošno znano dejstvo, ki jih ni potrebno dokazovati v smislu 4. odstavka 214. člena ZPP, je po oceni pritožbenega sodišča pravno zmotno. Po določitvah Zakona o sodnem registu (ZSReg, Ur. l. RS, št.24/94) je register javna knjiga, v katero se vpisujejo pravno pomembna dejstva, ki pa zgolj z vpisom še ne pridobjo značaja splošno znanega dejstva. Zato se tudi ta dejstva dokazujejo, saj od sodiča ni mogoče pričakovati, da so mu v vsakem trenutku poznana vsa pravno relevantna dejstva, ki so vpisana v sodnem registu ali v drugih primerljivih javnih knjigah
ZOR člen 919, 919/1, 939, 939/1, 940, 941, 919, 919/1, 939, 939/1, 940, 941.
zamudne obresti
Zavarovalnica, ki (iz naslova kasko zavarovanja) izplača zavarovancu odškodnino za škodo, nastalo v prometni nesreči, ima pravico zahtevati od zavarovalnice, pri kateri je imel povzročitelj prometne nesreče sklenjeno obvezno zavarovanje, zamudne obresti skladno z določilom 919. čl. ZOR.
Pritožnica ni nastopala kot porok in se zato ne more uspešno sklicevati na določbo 1015. člena ZOR. Namen zastave in poroštva je sicer podoben - utrditev obveznosti, vendar pa gre za dva različno urejena instituta. Tudi zastavna pogodba in poroštvena pogodba sta različna pravna posla, ki imata različne posledice za stranke posla.