Višina običajnih plačil kot element določitve cene po sodišču ni tisto dejstvo, ki bi ga morala dokazovati tožeča stranka. Zato glede teh dejstev ni mogoča uporaba določila 215. člena ZPP. Določitev cene je prepuščena sodišču, ki lahko le-to odreče le, če pogodba ne vsebuje nobenih določljivih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti plačilo po drugem odstavku 623. člena ZOR.
Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe je, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi (3. točka 1. odstavka 318. člena ZPP). Z drugimi besedami povedano to pomeni, da mora iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, izhajati tista pravna posledica, ki jo uveljavlja v zahtevku.
Tožeča stranka v tožbi navaja, da ima kot lastnik stanovanja pravico odpovedati najemno pogodbo toženi stranki iz krivdnih razlogov. Vendar pa se tožbeni zahtevek ne glasi na odpoved najemne pogodbe, temveč na razdrtje najemne pogodbe. Pravica do razdrtja najemne pogodbe pa lastniku stanovanja v primeru, kot je obravnavani, ne pripada. To pa pomeni, da uveljavljeni tožbeni zahtevek po materialnem pravu ni utemeljen. Ker je bila tožba vložena po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, bi moralo sodišče prve stopnje izdati sodbo, s katero bi tožbeni zahtevek zavrnilo (3. odstavek 318. člena ZPP). Ker ni ravnalo tako, je zmotno uporabilo materialno pravo (konkretno 53. člen SZ). Na podlagi določila 4. odstavka 358. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek.
ZOR člen 210, 210/1, 210/4, 210, 210/1, 210/4. ZSKZ člen 2, 2/1, 14, 14/1, 14/2, 14/5, 15, 17, 17/1, 2, 2/1, 14, 14/1, 14/2, 14/5, 15, 17, 17/1.
lastninska pravica - upravičenec
Z ZSKZ je Republika Slovenija postala lastnica vseh tistih kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v družbeni lastnini, ki niso prešla v njeno last že na podlagi ZLPP, Zakona o zadrugah in drugih predpisov (1. in 2. odstavek 14. člena). Na ta način so kmetijska zemljišča in gozdovi v doslej družbeni lastnini pridobila znanega lastnika, gospodarjenje s temi zemljišči (upravljanje in razpolaganje) pa je bilo zaupano drugotožeči stranki (1. odstavek 2. člena ZSKZ). Da pa bi dotedanjim upravljalcem in uporabnikom navedenih zemljišč še naprej omogočil nadaljevanje njihove dejavnosti in s tem nastopanje na trgu ter njihov nadaljnji obstoj, je ZSKZ lastninsko pravico države na kmetijskih zemljiščih in gozdovih (s tem pa tudi gospodarjenje sklada) omejil z določbo 1. odstavka 17. člena, ker je dotedanjim upravljalcem omogočil nadaljnjo uporabo in upravljanje kmetijskih zemljišč in gozdov, če jih obdelujejo oziroma izkoriščajo (korist!) sami kot dober gospodar, do izdaje pravnomočne odločbe o denacionalizaciji oziroma do podelitve koncesije ali sklenitve zakupne pogodbe v skladu z zakonom.
ZOR člen 173, 174, 174/1, 173, 174, 174/1. ZTPDR člen 73.
odškodninska odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - poklicna bolezen - nepremoženjska škoda
Azbestni prah je nevarna snov, azbestnocementna proizvodnja pa je nevarna dejavnost in vdihavanje azbestnega prahu hudo škoduje zdravju. Razvoj poklicne bolezni plaki parietalne plevre, ki je posledica vdihavanja tega prahu, pomeni škodo, za katero odgovarja drugotožena stranka, ker predstavlja proizvodnja, v kateri se je uporabljal azbest, nevarno dejavnost. Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo nima značaja reparacije, temveč le značaj satisfakcije.
ZDDO člen 30, 58, 30, 58. ZDSS člen 19, 19/1, 19, 19/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - samovoljno ravnanje - odpravnina - nadomestilo plače
Tudi v primeru, če je izpodbijana odločba o razporeditvi tožnice nezakonita, to ne more imeti za posledico dolžnosti tožene stranke, da tožnici izplača odpravnino in nadomestilo plače za čas odpovednega roka, temveč kvečjemu ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, temveč ji še traja, kar pomeni, da tožnica ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve. S tem, ko tožena stranka ob izdaji izpodbijane odločbe o razporeditvi ni priznala tožnici pravice do odpravnine in 6 mesečnega odpovednega roka, ni ravnala samovoljno, niti tožnici ne grozi nastanek nenadomestljive škode.
Če delavec v sporu zahteva presojo sklepov delodajalca o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežnemu delavcu, sodišče ne presoja obstoja delovnega razmerja, saj bi z izvajanjem dokaznega postopka v tej smeri odločalo izven okvira spora. Sklep o prenehanju delovnega razmerja trajno presežnemu delavcu lahko delodajalec izda le svojemu delavcu, zato se obstoj delovnega razmerja predpostavlja in ga sodišču ni treba posebej ugotavljati.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku
Tožena stranka je imela možnost, da na sklenjeno izvensodno poravnavo opozori že v postopku pred sodiščem prve stopnje, pa je ni izrabila, niti se ni udeležila narokov za glavno obravnavo. Zato predstavlja navedeno dejstvo v pritožbi dokazno novoto, ki je ni mogoče upoštevati.
ugotovitvena tožba - pravni interes - prehod delavcev k drugemu delodajalcu
Pravni interes je podan tudi v primeru, če se tožnik glede svojega položaja nahaja v negotovosti in jo hoče v postopku pravnega varstva odpraviti. Na strani tožnika so podani razlogi za izpodbijanje dokončnega sklepa tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja in prehodu k novemu delodajalcu. Na takšno ugotovitev ne more vplivati dejstvo, da ima tožnik še vedno status delavca v delovnem razmerju pri toženi stranki, oz. da prehod k novemu delodajalcu sedaj ni več mogoč.
Nujnih potreb delovnega procesa in organizacije dela (kot pogoja za zakonitost razporejanja delavca po 2. odst. 17. člena ZTPDR) delodajalec ni izkazal, če je delavec še vedno potreben na delovnem mestu, s katerega je bil razporejen, hkrati pa ni izkazana potreba po delavcu na delovnem mestu, na katerega je razporejen.
disciplinski postopek - disciplinska komisija - pristojnost in pooblastilo za vodenje disciplinskega postopka
Poslovodni organ (direktor) je pristojen za vodenje disciplinskega postopka, na podlagi katerega se delavcu lahko izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, ter za odločanje o disciplinski odgovornosti delavca, izreče pa lahko le ukrepa javni opomin in denarna kaznen. ZTPDR v 1. odst. 59. člena določa, katere disciplinske ukrepe lahko poslovodni organ izreče in ne za katere disciplinske kršitve lahko vodi postopek.
Kadar je za storjeno kršitev delovne obveznosti zagrožen obvezen izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, mora o disciplinski odgovornosti delavca odločati disciplinska komisija.
Neutemeljena je začasna odredba, ki želi zadržati učinkovanje že nastalih posledic odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ker so učinki odpovedi pogodbe o zaposlitvi nastali že z vročitvijo odpovedi (npr. začetek teka odpovednega roka po 93. čl. ZDR, začetek 30 dnevnega roka za sodno varstvo po 3. odst. 204. čl. ZDR).
V primeru izdaje začasne odredbe, kot jo omogoča 85. čl. ZDR, se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ne učinkovanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Začasna odredba ne vpliva na nastanek pravnih posledic odpovedi, ki so nastopile že z vročitvijo te odpovedi delavcu.
pravna sredstva - revizija - pritožba zoper sklep višjega sodišča
Odločba višjega sodišča, s katero odloči o pritožbi stranke v postopku o izvršbi zoper sklep izvršilnega sodišča, je pravnomočna (6. odstavek 9. člena ZIZ). Zoper njo torej ni dovoljena pritožba kot redno pravno sredstvo, po določilu 10. člena ZIZ pa tudi ne revizija kot izredno pravno sredstvo. Ne glede na to, ali je torej vlogo dolžnikov treba šteti kot pritožbo ali kot revizijo, to pravno sredstvo ni dovoljeno.
ZPP člen 318, 318/2, 338, 338/2, 318, 318/2, 338, 338/2.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - razlog izpodbijanja
Tožnica je bila zaposlena pri toženki na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer ji toženka za sporno obdobje ni izplačala pripadajoče plače in regresa za letni dopust. Zato vsi navedeni razlogi utemeljujejo zaključek, da so bili v sporu podani pogoji za izdajo zamudne sodbe. Ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na tožničine družinske razmere in na toženkin podjetniški status in plačilne težave, pa predstavljajo uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v skladu z 2. odstavkom 338. člena ZPP ni predmet pritožbene presoje, ker se zamudna sodba iz tega pritožbenega razloga ne more izpodbijati.
Pooblaščenka lahko naknadno, po zaključku naroka za glavno obravnavo, priglasi stroške le, če ji sodišče določi rok, da stroške naknadno priglasi oz. če pooblaščenka zaprosi za rok, sodišče pa sprejeme sklep, da lahko stroške naknadno specificira. Če pooblaščenka ne zaprosi za podaljšanje roka za predložitev stroškovnika, je treba šteti, da je bil stroškovnik predložen prepozno, sodišče pa priglašenih stroškov ne prizna.
Odškodninski ali drugi povračilni zahtevki v okviru posestne pravde niso mogoči, kar pomeni tudi, da restitucijskega zahtevka ni mogoče prilagoditi novi situaciji in s spremembo tožbe, namesto vzpostavitve prejšnjega stanja, zahtevati odškodnine.
Katere pravice in obveznosti so lahko predmet poravnave in s tem predmet ureditve z notarskim zapisom (4. člen ZN) je določal 1092. člen, v času nastanka obveznosti veljavni ZOR. Notarski zapis je izvršilni naslov, če so izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZN. Da je na njegovi podlagi mogoče dovoliti izvršbo, mora biti tudi izvršljiv (drugi odstavek 20. člena ZIZ). Za lastnost izvršljivosti pa ne zadošča, da je dolžnik pristal na njegovo neposredno izvršljivost, pač pa mora biti kumulativno izpolnjen še nadaljnji pogoj, in sicer da je terjatev iz notarskega zapisa zapadla.